Višja minimalna plača prinaša za 130 evrov višji regres

Ob za zadnje desetletje rekorednem dvigu minimalne plače se pričakovano krešejo mnenja. Slišimo vprašanja, kot so: Kaj to pomeni za državo? Kaj za državno blagajno? In kaj za gospodarstvo? Redkeje pa, kaj dvig pomeni za tiste, okoli 50 tisoč jih je, ki se iz meseca v mesec prebijajo z minimalno plačo.

"Za nas pomeni zgolj delček olajšanja, kako preživeti mesec. Mi, ki živimo od minimalne plače oziroma z dodatkom do minimalne plače, moramo dobro preračunati. Najprej so na vrsti položnice, vsi stroški, ki jih imamo, domači. Sledi pregled vseh katalogov, v kateri trgovini bomo kupili najcenejšo stvar. Če slučajno ostane še kakšen evro, razmisliš, ali bi šel kam na izlet ali ne bi šel, ker ne veš, ali boš imel potem denar ali boš natankal bencin še do naslednje plače  ... Tako da ga raje privarčuješ," pravi Zlatka Kajtazović.

In kolikšna bo po novem minimalna plača? Skladno z napovedmi vlade v izdihljajih lanskega leta, bo ta že februarja znašala 878 evrov neto."Torej vsak prejemnik minimalne plače bo 100 evrov na boljšem. Zakaj je potrebno povišanje takih plač, mislim, da ni treba izgubljati besed. Hrana, življenjske potrebščine," razlaga minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

A tudi sindikalisti ob tem svarijo, da dvig minimalne plače ne rešuje prenizkih plač ostalih delavcev. Iz danes na jutri bo v Sloveniji še bistveno več tistih z minimalno plačom, tudi tistih z visokošolsko izobrazbo."Jaz nimam nobenih težav z dvigovanjem minimalne plače, težava so vse tiste plače nad minimalno plačo. Neto plača za asistenta začetnika je 1138 evrov in če ne bo vsakoletnega korenitega popravljanja vrednosti plačne lestvice, potem bodo fakultete čez nekaj let lahko svojim najboljšim diplomantom ponudile samo zaposlitve za minimalno plačo," pove dr. Gorazd Kovačič iz Visokošolskega sindikata Slovenije.

 Vlada se teh anomalij zaveda, zagotavlja minister Mesec in ob tem napoveduje nove ukrepe. "V letošnjem letu pripravljamo dva ukrepa za povišanje ostalih plač. Prvega lahko javno že spremljate, to je pogovor o novi ureditvi plač v javnem sektorju. Drugo, zasebni sektor potrebuje nove kolektivne pogodbe in potrebuje nov dogovor o plačnem modelu."

Iz zasebnega sektorja pa svarijo odločevalce. Dvigi bi lahko sprožili domino efekt in višje apetite vseh zaposlenih. V obrtni zbornici sicer zvišanju minimalne plače ne nasprotujejo, a so računali, da bo ta vseeno nižji.  

"Tako velik enkraten dvig seveda pomeni še več plačne kompresije, kar pravzaprav pomeni, da bo še več ljudi strnjenih okoli minimalne plače in to posledično pomeni pritisk na plače po celotni verigi navzgor. Gospodarstvo si v teh negotovih razmerah to izredno težko privošči," pravi Danijel Lamperger, direktor Obrtne zbornice Slovenije.

Še bolj ostra retorika pa iz Kluba slovenskih podjetnikov, kjer vladi očitajo razsipavanje. In opozarjajo, da država ta hip troši več, kot ima oziroma si lahko privošči.

"Vsem gospodarstvenikom in vsem delodajalcem bi sporočila, da zaposleni nismo strošek, mi smo tisti, ki njim ustvarjamo delo, da lahko ustvarjajo svoj dobiček. Morajo razumeti, da moramo tudi zaposleni živeti in ravno tako plačevati vse te stroške," dodaja Kajtazovičeva.

Ob tem pa se že odpirajo nove fronte, nove zahteve po višjih plačah. Po pozivih vojakov in zaposlenih na obrambnem ministrstvu popravke uskladitev plač zdaj zahtevajo tudi poštni delavci.  

Kako visoka je zdaj naša minimalna plača v primerjavi z Evropsko unijo?  

Minimalno plačo od 27 držav Unije pozna 21 držav. Glede na podatke za lansko leto so imeli najnižjo minimalno plačo v Bolgariji, pičlih 363 evrov bruto, najvišjo pa v Luksemburgu, 2257 evrov bruto.  Slovenija je z lansko plačo dosegala osmo mesto med 21 državami. Če ne bo sprememb na Iberskem polotoku, pa bi letos z dvigom lahko prehitela Španijo.

Pred kratkim je Evropski parlament potrdil direktivo o minimalni plači. Ta določa, da minimalna plača ne sme biti nižja od 50 odstotkov povprečne plače. Slovenija je tu na povsem varni strani. Nova minimalna plača namreč dosega že približno dve tretjini povprečne plače v neto znesku.

Je pa treba poudariti, da dvig minimalne plače ni dobra novica zgolj za tiste, ki jo prejemajo, ampak za vse zaposlene. Dvig minimalne plače namreč prinaša tudi dvig minimalnega regresa. Tako si lahko letos marsikdo obeta skoraj 130 evrov več regresa kot lani.  

Prva minimalna plača, odkar imamo evre, torej leta 2007, je znašala slabih 522 evrov bruto, danes je tako 130 odstotkov višja na dobrih 1200 evrih bruto.  V odstotkih je plača največji skok doživela v letu 2010, ko se je povišala za 23 odstotkov, letošnji dvig pa bo znašal 12 odstotkov.  V neto znesku se bo, kot omenjeno, plača iz 778 povzpela na približno 878 evrov. Sto evrov dviga torej, za katerega bodo 60 evrov prispevali delodajalci, 40 pa z novo dohodninsko reformo država, če seveda reforme ne bo zaustavilo ustavno sodišče.