Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je v soboto končal tridnevni prijateljski obisk na Kitajskem. Kitajska je že leta 2009, v sedmem letu prvega vladanja Lule da Silve, namesto ZDA postala najpomembnejša gospodarska partnerica Brazilije. V petek se je tri ure pogovarjal s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom in se zavzel za še večje gospodarsko sodelovanje med državama. Že zdaj gre tretjina brazilskega izvoza na Kitajsko: železova ruda, soja, nafta, bombaž, perutnina, govedina … Xi, ki potrebuje Brazilijo, kot zaveznico proti ZDA, najbrž ni leporečil in pretiraval, ko je na novinarski konferenci dejal: »Kitajska in Brazilija imata številne pomembne skupne interese. V odnosih z Brazilijo Kitajska vidi svojo prioriteto.«
Lula da Silva hoče obnoviti nekdanje dobre odnose s Pekingom. Po 12 letih se je vrnil na oblast, potem ko je lani oktobra na volitvah premagal skrajno desnega predsednika Jaira Bolsonara, ki je zaradi svojih slabih odnosov s Kitajsko vzbujal nezadovoljstvo med brazilskimi kmetijci in gospodarstveniki. Bolsonarov sin Flavio, ki je senator, je na družbenih omrežjih kritiziral obisk na Kitajskem in oddaljevanje od ZDA: »Lula da Silva gre po poti diktatur, kot so Venezuela, Kuba in Nikaragva.«
BRICS kot protiutež G7
Lula da Silva bi rad s pomočjo Kitajske bolj industrializiral 250-milijonsko Brazilijo, potem ko je v zadnjih 30 letih delež industrije v BDP padel z 38 na 18 odstotkov. V petek je na twitterju zapisal, da bo Kitajska v Braziliji tudi z investicijami razvijala obnovljive vire energije, kmetijstvo, računalniško tehnologijo, zdravstvo in infrastrukturo. Državi naj bi skupaj izdelali šest satelitov za spremljanje reke Amazonke. Kitajski Huawei bo v Braziliji vzpostavil telekomunikacijski sistem oziroma internetno mrežo 5G, poskrbel naj bi tudi za kibernetsko zaščito.
Lula da Silva hoče še povečati trgovino med državama v kitajski valuti, pri čemer naj bi šlo za zoperstavljanje dolarju in ameriškemu hegemonizmu. V četrtek je v svojem govoru v Šanghaju ob ustoličenju Dilme Rousseff, svoje nekdanje sodelavke in predsednice Brazilije v letih 2011–2016, na čelo banke držav BRICS, torej Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike, izrazil željo, da bi ta peterica držav postala protiutež državam G7. Pri tem naj bi pomagala tudi omenjena banka, ki naj bi z infrastrukturnimi posojili po svetu postala alternativa Mednarodnemu denarnemu skladu in Svetovni banki.
Lula da Silva bo težko posredoval za mir
S Xijem sta govorila tudi o vojni v Ukrajini in strinjala sta se, da bi bilo treba začeti pogajanja o premirju in miru. Lula da Silva bi se rad ob Xijevem sodelovanju uveljavil kot mirovni posrednik. Izjava Lule da Silve v Pekingu, da ZDA »spodbujajo to vojno«, pa najbrž kaže predvsem na to, kako zelo pomembno je gospodarsko sodelovanje s Kitajsko. Najbrž je to prišlo do izraza že pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu, ki se je po nedavnem obisku na Kitajskem distanciral od ZDA.
A Lula da Silva bo težko posredoval za mir, ker se bo težko pogovarjal z Ukrajino. V Združenih arabskih emiratih, kjer se je konec tedna ustavil po obisku na Kitajskem, je na novinarski konferenci namreč izjavil, da so za izbruh vojne »krive odločitve obeh držav«. Obžaluje, da s strani ne Rusije ne Ukrajine ni pobud za končanje vojne, pa tudi ne od zahodnih držav. »Evropa in ZDA še naprej prispevajo k temu, da se vojna nadaljuje,« je dejal v nedeljo. Kitajska in Združeni arabski emirati naj bi skupaj z Brazilijo predstavljali jedro držav, iz katerih bi se razvil blok 20 držav, ki bi posredovale za mir. Nobena od teh treh držav se ni pridružila zahodnim sankcijam proti Rusiji, ki bi po mirovnem načrtu Lule da Silve obdržala samo Krim, kar je nesprejemljivo tako za Kijev kot za Moskvo.