VIDEO: Spopadi na grški meji, oklepno vozilo skušalo podreti zaščitno ograjo

Grška vlada je včeraj objavila posnetek grške policije, narejene s termovizijsko kamero za nočno opazovanje, ki, kot trdi grška stran, prikazuje turško vojaško oklepno vozilo, kako odstranjuje zaščitno ograjo na meji, z namenom, da bi migrantom sprostilo pot v Evropo. Posnetek bi lahko še zaostril že tako napete odnose med Grčijo in Turčijo ter z Evropsko unijo.

EU in Turčija bosta temeljito preučili izvajanje migracijskega dogovora

EU in Turčija bosta temeljito preučili izvajanje migracijskega dogovora iz marca 2016, so se na današnjem srečanju v Bruslju dogovorili turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in voditelji institucij EU. Današnje srečanje je pomemben korak v pravo smer, a še bo treba delati, je ocenil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Pričakovanja niso bila velika. Za to je poskrbela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je že dopoldne poudarila, da želi unija na drevišnjem srečanju s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom "obuditi dialog" ter da je zelo pomembno zagotoviti jasen konsenz glede nujnosti zmanjšanja napetosti in pritiskov na grško-turški meji.

Erdogan je po pogovorih odšel, ne da bi se udeležil skupne novinarske konference, kot se je sicer pričakovalo. Tako sta rezultate srečanja javnosti predstavila le Michel in von der Leynova.

Migracijski dogovor ostaja veljaven

EU in Turčija sta se po Michelovih besedah odločili, da visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije Josepa Borrella in turškega zunanjega ministra Mevlüta Cavusogluja zadolžita za temeljit pregled izvajanja migracijskega dogovora iz marca 2016, saj so mnenja o tem, kako se ta dogovor uresničuje, različna.

Ta temeljit pregled ob sodelovanju strokovnjakov je zahtevala turška stran, je pojasnila von der Leynova, ki ocenjuje, da je današnje srečanje dobro izhodišče za nadaljnje pogovore ter da je dialog "dober in konstruktiven". Tako migranti in Grčija kot Turčija potrebujejo pomoč, je poudarila in dodala, da se sicer ne strinjajo, se pa odkrito pogovarjajo.

Migracijski dogovor iz marca 2016 po besedah von der Leynove ostaja veljaven, sedaj bodo pogledali, kako priti do skupnega razumevanja o tem, kaj manjka in kaj deluje dobro. EU se je pripravljena premakniti naprej, če bo to vzajemno ter če bo to dobro za migrante in za stabilnost regije, je dejala predsednica.

Vprašanje, ali bo Erdogan po današnjem srečanju spet zaprl vrata migrantom, ostaja brez odgovora. Ključno je izvajati dogovor; EU je pripravljena dodatno pojasniti svoje dejavnosti, od Turčije pa pričakuje, da bo izpolnila svoj del obveznosti, je po srečanju poudaril Michel v odgovoru na omenjeno vprašanje.

Dogovor med EU in Turčijo predvideva, da bo EU Turčiji v zameno za zajezitev migracijskega toka v Evropo namenila šest milijard evrov pomoči za sirske begunce v Turčiji. V Bruslju Erdoganu po tistem, ko se je migrantom odločil odpreti pot v Evropo, očitajo nespoštovanje dogovora.

Denarja sicer ne dobi turška vlada, temveč mednarodne organizacije, ki neposredno pomagajo beguncem.

Vsesplošno pričakovanje je, da bo unija zagotovila dodatno finančno pomoč, a von der Leynova je danes izpostavila, da o številkah za zdaj ne razpravljajo. Namen tokratnega srečanja je po njenih besedah "obuditi dialog" ter opredeliti skupen načrt in jasen konsenz glede nujnosti zmanjšanja napetosti in pritiskov na turško-grški meji.

V skladu z dogovorom iz marca 2016 je sicer mogoče vse nezakonite migrante, ki pridejo na grške otoke iz Turčije, vrniti nazaj v Turčijo. Za vsakega Sirca, ki ga vrnejo v Turčijo z grških otokov, lahko drugega Sirca zakonito preselijo iz Turčije v unijo.

Zgradba dogovora je po besedah von der Leynove dobra, saj vzpostavlja mehanizem, ki jasno sporoča, da nezakonitih migracij ne bodo tolerirali. A obenem je predsednica izpostavila, da je desetkrat več ljudi, ki pridejo iz Turčije v EU, kot tistih, ki jih vrnejo z grških otokov v Turčijo, ter napovedala pogovore o širšem kontekstu.

Po številnih kritikah na račun Grčije zaradi suspenza obravnave prošenj za azil in na sploh v povezavi s kršenjem temeljnih človekovih pravic pri soočanju z migranti na meji ter kritikah na račun Bruslja, ki ni zavzel jasnega stališča do teh vprašanj, je von der Leynova danes izpostavila, da je pravica do azila temeljna pravica, ki jo je treba spoštovati.

Na vprašanje, ali je zakonito streljati z gumijastimi naboji na migrante, je podala doslej najbolj jasen odgovor - da mora biti odziv vselej sorazmeren, da pretirana uporaba sile ni sprejemljiva in da je treba vse očitke glede uporabe nasilja preiskati.

Grški premier Kiriakos Micotakis je spričo razmer na grško-turški meji zaradi pritiska migrantov in beguncev dogovor med Turčijo in EU označil za "mrtvega", krivdo za to pa pripisal Erdoganu.

Erdogan se je za odprtje meje Turčije za migrante in begunce odločil po tistem, ko je zaradi spopadov v severozahodni sirski pokrajini Idlib domove zapustilo skoraj milijon civilistov, ubitih pa je bilo tudi več turških vojakov. Ankara se boji novega množičnega begunskega vala iz Idliba, če bi padel v roke sirskih režimskih sil.

EU razmišlja o sprejemu 1500 begunskih otrok

Evropska unija razmišlja o sprejemu do 1500 begunskih otrok iz sprejemnih centrov v Grčiji, je danes sporočila nemška vlada, ki je pripravljena sprejeti ustrezen delež teh otrok. "Na evropski ravni se pogajamo o koaliciji voljnih za sprejem teh otrok," so sporočili v Berlinu. "Želimo podpreti Grčijo v tej težki humanitarni situaciji," so dodali.

Na grških otokih, na katere se v teh dneh zgrinjajo številni novi migranti, je veliko otrok brez spremstva, ki so sami, brez staršev, sorodnikov ali skrbnikov. Grčija, ki se je znašla pod hudim pritiskom, odkar je Turčija prenehala zadrževati migrante in begunce, poziva druge evropske države, naj sprejmejo te otroke.

Hrvaški premier Andrej Plenković je že v nedeljo izjavil, da je Hrvaška pripravljena sprejeti del begunskih otrok, ki živijo v nehumanih razmerah v sprejemnih centrih na grških otokih.

Medtem je Slovenija ob povečanem številu migrantov na meji s Turčijo danes odpremila materialno pomoč Grčiji preko mehanizma evropske humanitarne pomoči.