Aretirali štiri moške, ki so na Bavarskem ukradli keltske zlatnike

Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa so osumljeni moški stari 42, 43, 46 in 50 let. Dva sta iz prestolnice nemške zvezne dežele Mecklenburg-Predpomorjansko Schwerin, eden iz nemškega glavnega mesta Berlin.

Osumljene so prijeli v torek v nemških zveznih deželah Mecklenburg-Predpomorjansko in Severno Porenje-Vestfalija. Pri njihovi aretaciji so sodelovale tudi posebne policijske enote.

Četverica naj bi novembra lani ponoči vdrla v Muzej Keltov in Rimljanov v Manchingu blizu Ingolstadta in ukradla 2100 let stare keltske zlatnike. Policijo je do osumljencev pripeljala sled DNK, ki so jo našli na pripomočkih za vlom, ki so jih po kraji odkrili v bližini muzeja.

Sled DNK je policijo prek najdb iz podobnih tatvin v Nemčiji in Avstriji na koncu pripeljala do enega od osumljencev v Schwerinu. Prek njega so se preiskovalci osredotočili še na tri moške, ki so jih aretirali v torek na širšem območju Schwerina in v Halleju.

Od skoraj 500 ukradenih zlatnikov so jih doslej našli le del. Tatovi so starodavne kovance očitno poskušali staliti.

Največja najdba keltskega zlata v 20. stoletju

V noči na 22. november 2022 so storilci vdrli v keltsko-rimski muzej v Manchingu in ukradli zaklad s 483 keltskimi zlatimi kovanci iz obdobja okoli 100 let pred našim štetjem. Zlati kovanci iz Manchinga so bili odkriti v občini leta 1999 in veljajo za eno največjih keltskih zlatih najdb 20. stoletja.

Čisto materialno vrednost 3,7 kilograma ukradenih zlatnikov so ocenili na okoli četrt milijona evrov, prodajno vrednost zgodovinskih kovancev pa na več milijonov evrov.

Po vlomu je muzej decembra ponovno odprl trenutno posebno razstavo, stalna razstava pa je ostala zaprta do konca aprila. "Kraja nas je močno prizadela in še danes pušča posledice," je ob ponovnem odprtju dejal župan Manchinga Herbert Nerb.