V moji glavi je to pomenilo – bo prišel, položil in odšel. No, spet sem se zmotila, kot že neštetokrat. 

Ko je keramičar pregledal dostavljeno keramiko in preračunal, koliko ploščic bo potreboval, je sledil prvi šok.

Najprej smo keramičarju predložili načrt polaganja keramike. Ko je pregledal dostavljeno keramiko in preračunal, koliko ploščic bo potreboval, je sledil prvi šok. Premalo je bilo enih stenskih, pa enih okrasnih, pa tretjih okrasnih za polaganje po načrtih, ki smo jih imeli. Poleg tega smo imeli v načrtu keramiko tudi pod stopnicami v shrambi, pa se je izkazalo, da zanjo sploh nismo imeli ploščic. 

Tako je že v istem dnevu sledila prilagoditev načrtov – na res veliko srečo so bile manjkajoče ploščice, z izjemo teh talnih za v shrambo, pri dobavitelju še na zalogi, tako da sem hitro dopolnila, kar je manjkalo. Lahko bi se pa seveda zgodilo, da ne bi bile – in ne bi bili prvi, ki bi se s tako situacijo soočili. Pod stopnice smo na hitro določili, da bo šel parket.

Pri izboru letvici in fug pravzaprav nisva komplicirala in sva sledila predlogom keramičarja ter arhitekta, odločitev pa sem imela - iskreno - že vrh glave.

Z naslednjim izzivom sem se srečala, ko je keramičar kljub temu, da smo imeli zelo jasne polagalne načrte, želel, da za tuš stene in steno nad kopalnico – torej res posebne dekorje, ki smo jih imeli, natančno poveva, kje jim je mesto. Tako je sledilo še celo popoldne usklajevanja, kako bodo ploščice sploh postavljene, pogovorov z našim arhitektom, in premetavanja ploščic sem in tja, da bi videli, kako bo vse skupaj izgledalo.

Nova vprašanja so sledila, ko sva morala izbrati, do katere višine bomo ploščice polagali. Naš izbrani izvajalec montažne hiše krije polaganje ploščic do višine 210 cm, lahko pa se odločiš za to, da jih polagaš tako nižje kot višje. Keramičar je priporočil, da so ploščice 'cele' v višini sanitarne stene in se tam ne režejo. Prav tako je predlagal, na kakšen način 'deliti' ploščice po eni od sanitarnih sten za wc, možnosti smo imeli več. Na koncu sva se odločila, da so položene po steni malo nižje – do višine kabine za prhanje. Delno iz varčevalnih razlogov, pa tudi videti pravzaprav ni slabo.

!!galerija!!

Tudi v hiši na ključ ni vedno tako, da izvajalci pridejo in naredijo vse, kot si si ti zamislil ...

Še ena odločitev, ki sva jo morala sprejeti, je bila, kako polagati ploščice na robovih – lahko bi jih rezali v kot 45 stopinj, kar bi zahtevalo kar lepo doplačilo ali pa se odločiva za letvice. Ker smo imeli po stenah glinene ploščice, ki so menda malenkost bolj nagnjene h krušenju, sva se na koncu odločila za letvice, kljub temu da sem bila še dan prej prepričana, da bodo položene v kot 45 stopinj. Sledil je še izbor barve letvic – in seveda, na koncu, izbor barve fug. Pri tem pravzaprav nisva komplicirala in sledila predlogom keramičarja in arhitekta, odločitev pa sem imela iskreno že vrh glave.

Kot vidite, tudi v hiši na ključ ni vedno tako, da izvajalci pridejo in naredijo vse, kot si si ti zamislil, ampak moraš svoje ideje precej natančno razložiti, pojasniti in tudi do neke mere nadzorovati njihovo izvedbo. 

Za montažne hiše se, kljub vsem novim tehnikam, še vedno najbolj priporoča dobra stara keramika, nekateri proizvajalci pa tudi ne zagotavljajo garancije za druge tehnike izvedbe.

V kopalnicah se pojavljajo nove, različne tehnike stenskih oblog – od tega, da se keramika položi le tam, kjer je nujno, do pralne barve na stenah, pa tudi microtoppinga in drugih tehnik s premazi. Med polaganjem ploščic sem izvedela, da se za montažne hiše kljub vsem novim tehnikam še vedno najbolj priporoča dobra stara keramika, nekateri proizvajalci pa tudi ne zagotavljajo garancije za druge tehnike izvedbe. Zakaj? Ker se vseeno les in drugi materiali, uporabljeni na hiši, s temperaturnimi spremembami malo raztezajo, krčijo, hkrati pa se hiša v prvih letih po postavitvi tudi malo 'posede'. Pri tem pa lahko pride po stenah in robovih do mikro razpok, ki sicer niso kritične drugje, kot ravno v kopalnici – še posebej tam, kjer imajo stik z vodo. Pri nas imamo na primer en tuš pohoden in povsem obložen s ploščicami. Če se te mikro razpoke dogajajo za položeno keramiko, po navadi keramika nad njo ne poči. Če pa se zgodi pod tremi milimetri premaza in poči še ta zraven, potem pa se njegova zaščitna funkcija izgubi in iz tega lahko nastanejo različne težave – zamakanje ipd. Zato so tudi vsi 'glavni robovi' – na stikih sten, v kabini za prhanje, pri oknih, narejeni s silikonsko fugo, ki omogoča nekaj manevrskega prostora pri premikanju sten.

Izbor in polaganje keramike je meni osebno ukradlo kar nekaj noči, ko sem premišljevala, kaj izbrati in kako se odločiti. Sedaj sem z izvedbo in končnim videzom zelo zadovoljna, je pa do tu vodila res dolga pot.

O AVTORICI
Mateja Tamše je diplomirana pravnica, sicer pa profesionalna fotografinja in mama. V virtualnem svetu jo srečate pod vzdevkom Mami na kvadrat in pol, saj občasno piše tudi svoj blog.

V prihodnjih mesecih bo v kolumnah z nami delila izkušnje z gradnjo montažne hiše in selitvijo v nov kraj, kar bo za petčlansko družino velika prelomnica.