Pogovarjali smo se s poslancem državnega zbora Anžetom Logarjem, ki je svojo predsedniško kandidaturo napovedal v začetku meseca. Nekdanji zunanji minister meni, da je treba funkcijo predsednika republike maksimalno aktivirati kot vezni člen različnih pogledov, pri čemer bo, če bo izvoljen, zasledoval idejo čim boljšega povezovanja Slovencev med seboj.
Gospod Logar, za začetek bi vas vprašal, ali kaj pogrešate delo, ki ste ga opravljali kot zunanji minister Republike Slovenije v prejšnji desnosredinski vladi, ki jo je vodil Janez Janša?
Morda bi ga, če ne bi kandidiral za predsednika republike. Tako pa je moj koledar aktivnosti nabito poln, praktično vsak dan obiskujem različne konce Slovenije, pri tem pa še sodelujem pri parlamentarnem delu.
Kako ste zadovoljni z delom, ki ste ga opravili na tej pomembni funkciji? Očitno je bilo, da se je v prejšnjem vladnem mandatu Republika Slovenija spet znašla na zunanjepolitičnem zemljevidu Evrope in da je igrala pomembno vlogo tudi znotraj Evropske unije …
V preteklem mandatu smo naredili veliko. Uspešno predsedovali Svetu EU, sklenili strateško partnerstvo z ZDA, okrepili odnose z vsemi sosedami, ustanovili neformalno skupino srednjeevropskih držav C5, se pridružili skupini sredozemskih držav EUMED9, dobili višja sredstva za predstavnike slovenskega naroda v zamejstvu, prenovili strategijo zunanje politike, odprli 5 novih diplomatsko-konzularnih predstavništev … Zelo sem zadovoljen z opravljenim delom. To je bilo mogoče zaradi odlične ekipe na ministrstvu, s katero smo slovensko diplomacijo dvignili na precej višje obrate.
Po novem ste spet poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. Zakaj ste se odločili, da kandidirate za predsednika republike? So vas k temu nagovorili v stranki SDS, katere član ste, ali so vas k temu pozvali tudi iz širšega kroga? Ali je bila to vaša osebna odločitev?
Čisto osebna odločitev. Me pa veseli, da smo se na tej točki “našli” tudi v stranki. Veliko lokalnih odborov me je predlagalo kot kandidata in tudi razprava na izvršilnem odboru stranke je pokazala široko podporo vodstva stranke.
Je na to vašo odločitev kakorkoli vplivalo tudi to, da Golobova vlada izvaja kadrovske čistke vsepovprek? Da ne menja samo desnih kadrov, ampak tudi leve, ki so tako ali drugače sodelovali s prejšnjo vlado?
Z mislijo na kandidaturo sem se že nekaj časa poigraval. Odločitve, predvsem pa napoved obračuna z vsem, kar je bilo storjeno, predlagano ali imenovano v času prejšnje vlade, pa so samo potrdile mojo odločenost, da je Slovenkam in Slovencem treba dokazati, da se da tudi drugače. V dialogu, s sodelovanjem, podporo dobrim rešitvam in predlogom ne glede na to, iz katere smeri pridejo.
Ob napovedi kandidature za predsednika republike ste dejali, da je treba funkcijo predsednika republike maksimalno aktivirati kot vezni člen različnih pogledov, pri čemer boste zasledovali idejo povezovanja Slovencev. Se pravi, da želite na neki način posnemati sedanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki ne želi ljudi še dodatno politično deliti, ampak povezovati in združevati?
Želim nadgraditi koncept sodelovanja. Tudi na področjih, kjer se zdimo drug drugemu tako vsaksebi, da je nemogoče najti skupno pot. Morda danes. A z majhnimi koraki postopoma to razdaljo lahko zmanjšujemo, in če to delamo vztrajno, dlje časa, si bomo nekoč podali roke. Mislim, da je to cilj, h kateremu mora stremeti predsednik republike. Sodelovanje, delo za skupni cilj sprosti neizmeren potencial, ki se skriva v nas, v vsakem izmed nas.
In kako bo potekala vaša volilna kampanja? Zdaj že hodite po Sloveniji in naših prelepih gorskih vrhovih …
Ne samo po vrhovih, tudi po vaseh in mestih. Srečujem ljudi, se z njimi pogovarjam, včasih poslušam kritike, na splošno pa zaznavam potrebo po tem, da ljudje lahko povedo svoje mnenje, so slišani, da se upoštevajo. Ugotavljam tudi, da jih skrbijo napovedane podražitve in zastoji v prehranski verigi. Za zdaj od aktualne vlade nimajo še nobenega oprijemljivega razloga, da bi bili pomirjeni in da jim bo vlada pravočasno ter s pravim naborom ukrepov priskočila na pomoč.
Ob napovedi kandidature ste dejali, da bi se morali mesečno srečevati vsi štirje predsedniki; predsednik države, predsednik državnega zbora, predsednik vlade in predsednik državnega sveta. Zakaj? S kakšnim namenom?
Tako vidim vlogo predsednika republike. Aktivni predsednik torej. Predsednik ni zakonodajalec, ni niti izvrševalec oblasti. Ima pa moč iniciative. Lahko sklicuje omizja. Za mlade in njihovo prihodnost. Za razvojno naravnano gospodarsko okolje. Za zeleno preobrazbo. Za varnost in ustrezno zunanjo umeščenost Slovenije v svetu. Tem ne bo zmanjkalo, verjemite. Povabi različne sogovorce, od stroke, znanosti, nevladnih organizacij, okoljevarstvenikov do politike, ki mora pretehtati, katere ideje je mogoče spraviti v zakonodajni okvir. Predsednik predlaga na podlagi teh posvetovanj, vrh slovenske politike, predsednik državnega sveta, predsednica parlamenta in predsednik vlade torej, pa potem na teh srečanjih v dialogu preizkusijo, kaj je mogoče udejanjiti. Zato, da bodo ljudje bolje živeli.
Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Se pravi, da predstavlja državo tudi v tujini, kar je vam pisano na kožo!?
Mislim, da ni skrivnost, da sem v delu zunanjega ministra užival.
Predsednik republike je torej tudi vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Kako pa gledate na Slovensko vojsko, ki bi jo recimo ekstremistična Levica, ki je sedaj celo v vladi, najraje ukinila. V času ruske agresije na Ukrajino je nedvomno jasno, da jo zelo potrebujemo.
Ne samo da jo potrebujemo, dodatno moramo investirati v obrambne sisteme. Po obisku vrha Nata v Madridu je to jasno tudi predsedniku vlade Robertu Golobu. Sklepam, da je nove stare usmeritve podrobno in prepričljivo razložil tudi koalicijski Levici, saj ne vidim ali ne slišim kakšnega glasnega nasprotovanja povečanju izdatkov za vojsko.
Kako pa ocenjujete pristojnosti predsednika republike? O tem govori 107. člen Ustave RS …
Pristojnosti, ki jih predvideva ustava, so v primerjavi s pristojnostmi zakonodajne ali izvršne oblasti minimalne. Ima pa predsednik republike nekaj, česar nima ne predsednik vlade ne predsednica parlamenta – večinsko podporo volivk in volivcev. Zato ima dejanski mandat državljanov za uresničitev programa, ki ga predstavlja pred volitvami. Od aktivnosti pa tudi od prodornosti posameznika pa je odvisno, koliko svojih načrtov bo na koncu uresničil. Lahko ste prepričani, da sam ne bom počival. Še na vseh funkcijah, ki sem jih zasedal, pa naj bo to mesto poslanca, mesto predsednika preiskovalne komisije ali zunanjega ministra, sem dosegel zastavljene cilje.
V tem trenutku je že več kandidatk in kandidatov napovedalo predsedniško kandidaturo. Kot kaže, se boste s tipičnima predstavnicama tranzicijske levice oziroma “levima privatizerkama”, kot bi rekla Nina Krajnik, z Natašo Pirc Musar in Marto Kos potegovali za vstop v drugi krog predsedniške tekme. Se kaj obremenjujete s tekmicami?
Prav nič. Vsem želim uspešno delo na terenu in čim več neposrednega stika z volivkami in volivci.
Kot vemo, ima Gibanje Svoboda v svojih rokah funkcijo predsednika vlade in funkcijo predsednice državnega zbora. Njihova podpredsednica Marta Kos pa kandidira še za funkcijo predsednice republike. Kako gledate na to, da se nekdanjemu šefu CK ZKS in prvemu predsedniku republike Milanu Kučanu zdi “sistemsko nesprejemljivo”, da bi bili na treh ključnih položajih v državi – na funkciji predsednika republike, predsednika vlade in predsednika državnega zbora – trije vodilni ljudje iste stranke? Verjetno je problematično tudi to, da bi vse tri funkcije zasedali kar predstavniki tranzicijske levice, tako da bi bila levičarska hegemonija v naši državi in družbi popolna!?
Z vidika zavor in ravnovesij, ki so temelj demokratičnega sistema, zagotovo ni dobro, če ena opcija obvladuje vse sisteme v državi. Na tem temelji doktrina delitve oblasti.
Kandidaturo nameravate vložiti s podpisi državljanov. Prva podpisana pri vložitvi kandidature bo Romana Jordan. Zakaj ste se odločili za tak način vložitve kandidature? In še to me zanima, ali pričakujete, da vas po poleg SDS na predsedniških volitvah podprla še katera druga stranka?
Ker ima kandidatura smisel, samo če jo podprejo državljanke in državljani. Če te podpore ni že v zgodnji fazi, če torej dinamika podpisov ni v skladu s pričakovanji, potem tudi naslednjih korakov ni smiselno narediti. Podpisi omogočajo širši nabor pogledov in mnenj, hkrati pa zagotavljajo neposreden stik s kandidatom že v fazi potrditve formalnih pogojev za kandidaturo. Jaz bom kandidat Jožeta in Martine, ki bosta podpisala obrazec za mojo kandidaturo, seveda pa sem vesel tudi podpore političnih strank, saj s tem kandidatura dobi dodatno težo, ki jo predstavljajo članstvo in podporniki stranke. Za napovedano podporo SDS sem hvaležen, če me bo podprla še katera druga stranka, pa bo to seveda pozitivno.
In še za konec. Kaj bodo po vaše glavni izzivi Slovenije v prihodnjih tednih, mesecih in letih ob dejstvu, da smo člani Evropske unije in Severnoatlantskega zavezništva …
Svoj program predstavljam v okviru petih ključnih področij, ki bodo zaznamovala izzive Slovenije v prihodnji petletki. To so varnost in mednarodno okolje, oblikovanje ugodnega gospodarskega okolja, mladi in prihodnost, zelena preobrazba in sodelovanje za prihodnost. V sklopu teh področji bom kot aktiven predsednik vseh Slovenk in Slovencev gradil boljšo, bolj sproščeno in bolj optimistično Slovenijo.
Dr. Anže Logar se je rodil leta 1976 v Ljubljani. Leta 2000 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, januarja 2006 je magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije, julija 2016 pa doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Leta 2000 se je zaposlil v banki SKB, januarja 2003 pa odšel z mesta produktnega vodje v oddelku za marketing in se zaposlil v evropskem parlamentu. V obeh vladah premierja Janeza Janše ga je Vlada RS imenovala na položaj direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje, med predsedovanjem Slovenije Svetu EU pa je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. Kasneje je v direktoratu za gospodarsko diplomacijo na ministrstvu za zunanje zadeve v nazivu pooblaščeni minister deloval na področju odnosov z OECD, v začetku julija 2014 pa je bil izvoljen za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije. Za poslanca je bil izvoljen tudi leta 2018 in aprila letos. Od marca 2020 do konca maja 2022 je bil zunanji minister Republike Slovenije. Je ljubitelj športa in navdušen pohodnik. 16. februarja 2007 mu je ob dnevu neodvisnosti tedanji litovski predsednik Valdas Adamkus podelil državno priznanje Life Saving Cross za zasluge pri reševanju državljana Republike Litve Mantvydasa Juozapavičiusa pred utopitvijo v enem od madžarskih jezer. Že dvakrat je odšel na romanje v Španijo in prehodil Jakobovo pot do romarskega središča Santiago de Compostela – prvič po francoski in drugič po severni poti.
Demokracija