Poslanska skupina SAB z novelo zakona o delovnih razmerjih skrajšuje obdobje nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca s sedanjih 30 na 20 delovnih dni.
Marko Bandelli (SAB) je v imenu predlagateljev pojasnil, da delodajalci, samostojni podjetniki, obrtniki, kmetje in samozaposleni v kulturi že vrsto let pozivajo k spremembi veljavne zakonodaje. Zakonske rešitve bodo po besedah Bandellija zmanjšale prekarno delo, izboljšale položaj samozaposlenih, finančno razbremenile gospodarstvo in pozitivno vplivale na njegovo konkurenčnost.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič je pojasnil, da s strokovnega vidika takemu predlogu zakona ni moč nasprotovati, saj z vidika delavca ne prinaša bistvenih sprememb. Obseg pravice delavca se namreč v primeru upravičene odsotnosti z dela ne spreminja.
Poslanec NSi Aleksander Reberšek je tekom razprave spomnil, da je NSi podoben predlog predlagala že leta 2018, a ta takrat ni dobil podpore SAB. A kot je dejal, podpirajo vse dobre rešitve, zato so se v koaliciji dogovorili, da bodo predlagani zakon podprli.
Predlogu zakona pa nasprotujejo v Levici. Po besedah poslanca Mateja T. Vatovca se pridružujejo opozorilom Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, da je predlog nepremišljen in nesprejemljiv, saj zaposlenim ničesar ne prinaša, slabša pa finančno stanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Predlagano novelo zakona o delovnih razmerjih je podprlo šest poslancev, en je bil proti.
O ukrepih za preprečevanje energetske revščine
Manj enotni pa so bili člani odbora med obravnavo predloga zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine, ki so ga v zakonodajni postopek vložile poslanske skupine SD, LMŠ, Levica in SAB. Predlagani zakon predvideva uvedbo energetskega dobropisa oz. vavčerja v višini 150 evrov za 75.000 socialno ogroženih in 40 evrov za 200.000 prejemnikov otroškega dodatka v prvih šestih dohodkovnih razredih.
Finančne obveznosti zakona bi znašale okoli 28 milijonov evrov, a bi se okoli tretjina teh sredstev v državno blagajno vrnila preko dajatev in trošarin, je na seji v imenu predlagateljev pojasnil Soniboj Knežak (SD).
Uršič je pojasnil, da se vlada sicer strinja z namenom predloga, a ga ne podpira. Na področju energetike so se namreč podprla tudi druga vprašanja, ki prav tako vplivajo na cene energentov, vlada pa za reševanje teh težav pripravlja lasten zakon. Verjame, da bo ta pripravljen do konca meseca.
Knežak in nekateri drugi opozicijski poslanci so ob tem opozorili, da je kurilna sezona trenutno na vrhuncu, medtem pa vlada šele pripravlja predlog zakona. Da bodo cene energentov šle v nebo, je bilo znano nekaj mesecev, vlada pa za razliko od drugih evropskih držav še vedno samo obljublja, namesto da bi kaj naredila, je bil kritičen Edvard Paulič (LMŠ). K čim hitrejšemu ukrepanju je pozval tudi Boštjan Koražija (Levica).
Podporo zakonu je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev (NP) izrekel Jurij Lep.
Koalicijski poslanci so medtem izrazili mnenje, da je vlada aktivna pri reševanju energetske krize, ranljivejšim državljanom pa je v okviru dosedanjih ukrepov že priskočila na pomoč. Poslanec SDS Franc Breznik je tako spomnil, da je vlada nedavno upokojencem že razdelila nekaj pomoči. Boris Doblekar (SDS) je izpostavil prihajajoči vladni zakon, ki da bo zadeve reševal celovito. Obenem je opozoril, da je zaradi podražitev potrebno pomagati širši skupini ljudem in ne zgolj najranljivejšim.
Ker je bilo iz razprave očitno, da predlog zakona ne bo dobil ustrezne podpore, so po besedah Pauliča predlagatelji zakona pripravili dva sklepa, s katerima odbor vlado poziva, da zaradi visoke rasti cen energentov v roku 15 dni sprejme ukrepe, s katerimi bi začasno znižala prispevke, dajatve in trošarine na energente in s tem finančno razbremenila državljane. Prav tako pozivajo vlado, da v najkrajšem možnem času pripravi razlago področne zakonodaje, kjer bo jasno razvidno razlikovanje med gospodinjskimi in poslovnimi odjemalci. Tako bodo tisti odjemalci, ki energente uporabljajo za ogrevanje svojih gospodinjstev, obravnavani kot gospodinjski odjemalci.
Oba sklepa so podprli tudi koalicijski poslanci, saj se jim po besedah Eve Irgl (SDS) zdi pomembno, da se to zadevo čim prej reši. 15-dnevni rok za vlado pa je po njenem mnenju minimum, ki mu je potrebno slediti.
