kočevsko-ribniško

O digitalizaciji v izobraževanju na eduTech konferenci

24.3.2023 | 08:30 | M. K.

Ministrica na ogledu razstavnega prostora (Foto: M. Kapele)

Kočevje - V Kočevju je potekala eduTech konferenca v organizaciji Podjetniškega inkubatorja Kočevje. Osrednja tema konference je bila uporaba sodobnih tehnologij v izobraževanju, poseben poudarek pa je bil na opolnomočenju učiteljev, katerih vloga s prihodom novih tehnologij postaja še pomembnejša, sporočajo organizatorji. Okoli 200 udeleženk in udeležencev si je tako izmenjalo mnoge dobre prakse, ideje in poglede na prihodnost izobraževanja. Preizkusiti je bilo možno tudi številne uporabne tehnologije, med drugimi laserski rezalniki, KUBO robote in virtualno resničnost. eduTech konferenco je sicer otvoril dr. Luka Vidic iz Hiše eksperimentov z navdihujočim uvodom v svet sodelovanja in neprestanega učenja, kjer ni napačnih odgovorov.

V Sloveniji imamo veliko odličnih primerov uporabe tehnologije v izobraževanju pri različnih predmetih in na različnih stopnjah. Ti prepogosto ostajajo zgolj na lokalni ravni in spregledani. V Kočevju so tako na enem mestu predstavili, kako številni učitelji in učiteljice že aktivno in uspešno uporabljajo tehnologijo pri poučevanju. Da bi tehnologije našle pot v vsakodnevno poučevanje, pa je ključen odnos odločevalcev. Tako so o digitalizaciji izobraževanja v uvodnem delu konference spregovorili Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh, vodja Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje dr. Igor Pesek in direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo dr. Vinko Logaj. Enotno sporočilo vseh je bilo, da so sodobne tehnologije del našega življenja in prinašajo številne pozitivne učinke, hkrati pa moramo prepoznati tudi nevarnosti in zagotoviti varno rabo.

Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je v uvodnem nagovoru poudarila, da tehnologija nikakor ne bo nadomestila učiteljev. Ravno nasprotno, njihova vloga postaja še pomembnejša, ključnega pomena pa je opolnomočenje: »Učiteljem moramo zagotoviti podporo pri učenju uporabe novih tehnologij, da se znebijo strahu, če jim kaj ne uspe, da tega ne vidijo kot poraz, ampak kot novo spoznanje.« Ob tem pa poudarila, da je treba biti do različnih tehnologij tudi kritičen; ob prednostih, ki jih prinašajo na vseh področjih našega življenja, moramo poznati tudi nevarnosti. Zato je izjemno pomembno, da poskrbimo za nadzorovano in varno uporabo tehnologij. Tehnologija naj postane orodje in pripomoček, ki bo spodbujal kreativnost, logično razmišljanje, na drugi strani omogočal reševanje problemov in seveda funkcionalno učenje.

Ministričinim poudarkom se je pridružil tudi dr. Igor Pesek, vodja Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Zbrane v dvorani je v nadaljevanju nagovoril s predstavitvijo skovanke digitrajno izobraževanje, ki povzema fokus prihodnjega delovanja Službe za digitalizacijo izobraževanja in akcijski načrt digitalnega izobraževanja do leta 2027. Kot je izpostavil, je posebej ponosen, da so za šole zagotovili sredstva ne le za osnovno opremo, temveč tudi za razvojno, in sicer v vrednosti okoli 12 milijonov evrov do leta 2026.

Direktor zavoda za šolstvo dr. Vinko Logaj je med drugim poudaril, da konferenca odpira pomembno vprašanje kako v korak s časom sodobnega izobraževalnega sistema ali bolje - kako ulovit ta čas. Slovenija ima po njegovih besedah izjemno kakovosten in sodoben izobraževalni sistem, zagotovo pa je pred nami veliko izzivov, tudi s področja tehnologij. Pomembno je, da se mladi v osnovnih šolah usposobijo za samostojno rabo tehnologij, kasneje pa se to nadgradi tudi z zavestjo kritične rabe. Kajti danes ne znamo in ne moremo napovedati, kam bo šel razvoj tehnologij v naslednjih desetih letih, kaj šele v naslednjih petdesetih.

Dr. Uroš Ocepek

Med govorci konference je bil, kot še sporočajo organizatorji, tudi dr. Uroš Ocepek, učitelj leta 2022, ki prihaja iz Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje. V svojem nagovoru  je izpostavil pomen znanja za ustvarjalnost. Kot je povedal, sam predava iz vidika računalničarja in svoje dijake računalničarje je opremil z znanjem biologije, glasbe, umetnosti, fizike itd. »Kaj pa, če obrnemo zgodbo in fizikom, kemikom, umetnikom, glasbenikom damo temeljno znanje računalništva? Potem lahko oni delajo kreativne zgodbe. Če jih bomo naučili le uporabljati naprave, potem bodo le uporabniki. Naprave bodo poznali, ne bodo pa mogli delati kreativnih zgodb. In zato je pomembno, da se ta temeljna znanja vključena že v osnovnih šolah.«  

Na konferenci eduTech se je sicer zvrstilo 23 govork in govorcev. Predstavili so številne primere dobrih praks uporabe tehnološko podprtih pripomočkov v šolah - od vključevanja digitalnih orodij v predšolsko vzgojo in uporabe robotike za smiselno povezovanje več predmetnih področij v en učni sklop do prve pametne podeželske učilnice. Prek sklepnim delom konference je potekala še okrogla miza z naslovom Kako ujeti korak s časom do sodobnega izobraževalnega sistema, v sklopu katere so svoje poglede na številne izzive sodobnega časa predstavili sogovorniki iz različnih ustanov in organizacij.

Okrogla miza

Marko Stijepič, direktor Podjetniškega inkubatorja Kočevje in idejni vodja konference, je ob zaključku povedal so z odzivom udeležencev izjemno zadovoljni, predvsem pa veseli, da je takšna konferenca povezala številne, ki delujejo na področju izobraževanja in digitalizacije in odprla prostor za gradnjo ekosistema izobraževanja z uporabo sodobnih tehnologij. »Na prvi eduTech konferenci smo identificirali številne dobre prakse po Sloveniji, tako v šolah kot v drugih lokalnih institucijah. Naša ključna naloga mora biti, da te deležnike aktivno povezujemo in jih podpremo pri implementaciji teh dobrih praks tudi v drugih lokalnih okoljih po Sloveniji. Graditi moramo sisteme. Le s srečevanjem pristopa od zgoraj navzdol (op.p. iz nivoja ministrstev) in od spodaj navzdol (op.p. iz uporabe na nivoju dela z mladimi) bomo lahko izboljšali načine poučevanja. Napačen pristop bi bil, da vsa ta pričakovanja glede uporabe novih tehnologij v izobraževalnem procesu prevalimo na pleča učiteljev.«

‹ nazaj