Foto: EPA
Foto: EPA

Joe Biden se je z novinarji pogovarjal skoraj dve uri. Odgovarjal je na vsa vprašanja, tudi tista manj prijetna, zaradi česar so se nekateri komentatorji spraševali, ali ni morda z vztrajanjem skušal zavrniti ugibanj o svoji starosti in nemoči.

Biden se ob prvi obletnici vodenja ZDA spopada z nizko javno podporo in visoko stopnjo inflacije ter nadaljevanjem pandemije. Zaradi vse tega demokratom grozi poraz na jesenskih kongresnih volitvah, ki bi ohromil zadnji dve leti Bidnovega mandata.

Novinarsko konferenco je sicer začel z nizanjem statistike o uspehih tako glede pandemije kot gospodarstva in tudi zakonodajnih pobud v kongresu, kot je bila potrditev zakona o obnovi infrastrukture. Priznal pa je nemoč glede zakonov o volilnih pravicah, sociali in okolju ter priseljevanju.

Sodišče: Trump ne more preprečiti predaje informacij

Vrhovno sodišče ZDA je zavrnilo pritožbo odvetnikov nekdanjega predsednika Donalda Trumpa na odločitev zveznega prizivnega sodišča. To je sklenilo, da Trump ne more preprečiti predaje informacij odboru, ki preiskuje napad njegovih privržencev na kongres 6. januarja lani.

Kongresni odbor lahko zdaj pride do vseh informacij v nacionalnih arhivih o okoliščinah napada na kongres in Trumpovi vlogi pri tem. To so podatki o obiskih v Ovalni pisarni, zapiski, dnevniki, telefonske informacije in drugo.

Trump je v tožbi trdil, da so informacije, ki jih zahteva kongresni odbor, zaščitene s tako imenovanim izvršnim privilegijem predsednika. Prizivno sodišče je ugotovilo, da Trump ni več predsednik, Biden pa se je temu privilegiju odpovedal.

Trumpovi privrženci so napadli kongres, da bi preprečili formalno potrditev Bidnove volilne zmage. Trump poraza ni nikoli priznal in namesto tega širi teorijo zarote, da je Biden zmagal zaradi velikih prevar. O tem je prepričal tudi večino republikancev, Amerika pa je danes še bolj razdeljena, kot je bila med Trumpovim vladanjem.

Znova v boj za predsedniški mandat

Na svoji komaj sedmi novinarski konferenci, odkar je prevzel položaj, je Biden obljubil odločen spopad z inflacijo in pandemijo, okrivil republikance za blokade v senatu in jih okrcal, da zgolj nasprotujejo, svojih predlogov pa nimajo. Na kratko je odgovoril, da ima zaupanje v podpredsednico Kamalo Harris in da se bo z njo podal na naslednje predsedniške volitve leta 2024.

Zagotovil je tudi, da je večina Američanov na njegovi strani, čeprav ankete tega ne kažejo. "Ne verjamem v ankete," je dejal Biden in med drugim zagotovil, da so ZDA danes v veliko boljšem položaju, kot so bile pred letom dni.

Mineva leto dni od Bidnovega prevzema položaja

Republikanci preprečili sprejetje volilne zakonodaje

Demokratski predlog zvezne volilne zakonodaje je v sredo v ameriškem senatu doživel dvojni poraz. Demokratom najprej ni uspelo premagati republikanske opozicije, ki je bila pri glasovanju enotna, nato pa sta dva demokratska senatorja glasovala z republikanci proti odpravi možnosti obstrukcije oziroma filibustra za ta zakon.

Demokrati obtožujejo republikance, da želijo zmanjšati volilno udeležbo demokratskih volivcev z zahtevami po ustrezni identifikaciji, omejevanjem volitev po pošti in drugimi ukrepi, kot je prepoved dajanja vode in hrane ljudem, ki čakajo v vrstah pred volišči.

Zato so v zveznem kongresu pripravili predlog zakona, ki bi te omejitve na državnih ravneh odpravil. Pravila senatnega postopka zahtevajo, da mora večina predlogov dobiti 60 glasov podpore za nadaljevanje razprave in uvrstitev na glasovanje.

Predlog volilne zakonodaje bi ZDA približal višjim standardom demokratičnih držav s tem, da bi bile volitve na dela prost dan. V ZDA se voli ob torkih, ko so ljudje v službah, zato volijo le tisti, ki so zelo motivirani, drugim pa se ne zdi vredno čakati po več ur v dolgih vrstah po koncu delovnega dne. Zakon bi prav tako zagotovil možnost volitev po pošti, kar je bilo priljubljeno med demokrati med pandemijo koronavirusa. Omogočil bi tudi posredovanje pravosodnega ministrstva ZDA v državah, ki bi ovirale volilno udeležbo.