Ajdovska jama - odprt vstop v vodni rov

11.10.2021 | 11:30

Začetek odstranjevanje nasutja v bruhalniku (foto: Mateja Kopina)

Vhod se je začel odpirati. (foto: Andrej Hudoklin)

Andrej Jaklič leze v rov in sporoča o vodnem rovu ... (foto: Andrej Hudoklin)

Takole izgleda v nadaljevanju. (foto: Mateja Kopina)

Nasmejani udeleženci akcije (foto: Andrej Hudoklin)

Ajdovska jama pri Nemški vasi nedaleč od Krškega je ena najbolj znanih slovenskih arheoloških lokalitet, hkrati pa tudi največje zatočišče netopirjev na Dolenjskem. Občina Krško se v sodelovanju z domačini že nekaj desetletij trudi, da bi jo uredila za turistični obisk. S pravkar potekajočim projektom so bile obnovljene vhodne rešetke, urejena pot po jami in osvetlitev. Gre za vsega dobrih 60 metrov dolgo jamo, v osnovi jo predstavlja prostorna vhodna dvorana, ki se odpira z dvema vhodoma, nadaljevanje pa je zasul ogromen podor. Za pričakovati je, da je za podorom jama, zagotovo pa je pod njo aktivna voda jama, saj je kraški izvir pod jamo ob povodnji kar močan.

Že pred nekaj leti smo na povabilo upravljalca (Zavod Svibna) preverili možnosti nadaljevanja. Prekopavanje podora zaradi arheoloških plasti ne pride v poštev, preverili smo tudi bruhalnik pod jamskim vhodom, toda bil je preveč zarušen, da bi kopanje prineslo kak otipljiv rezultat. Ko sem ob povodnji obiskal jamo, mi je močan vodni steber, ki se je dvigal iz bruhalnika, dal misliti. Ključne so bile informacije starejših domačinov, ki so pravili, da si nekdaj v bruhalniku lahko zlezel do vode. Med njimi je bil tudi znani jamar Primož Jakopin - Klok, ki je bil tu blizu doma. Stekli so pogovori za akcijo. Zavod Svibna je v sodelovanju z občino omogočil nekaj delovnih ur bagra in 7. septembra 2021 popoldne smo se zbrali.

Bager je začel poglabljati dno bruhalnika. Odstranil je okoli 5 m3 nasutja in zniževal dno ob kompaktni steni. Prepih je bil vse močnejši. Z globino je postajalo okoliško nasutje vse manj stabilno, zato smo začeli graditi suhozid, kjer se je izkazal Andrej Jaklič. Na globini dobra 2 m smo nadaljevali z ročnim odkopom ob špranji, ki se je postopno širila in pod previsom se je odprl vhod v jamo. Ta po nekaj metrih plazenja pripelje do ponora manjšega potočka, za katerim se odpira značilen vodni rov, ki je do 2 m širok in do 1,5 m visok. V začetnem delu je obložen z nanosi ilovice, v končnem delu pa ga v večji meri preplavlja vodni tok.

Na dolžini cca 50 metrov se konča s sifonom. Bo treba »tauhat«! Po prvem obisku smo težko ocenili, kako v odnosu na zgornjo etažo poteka vodni rov. Želja je, da bi prišli za podor, kjer se mogoče skriva slovenska Altamira s prazgodovinskimi jamskimi poslikavami, kot so se pošalili kolegi arheologi, ki so izkop uradno nadzirali. Po uspešni akciji smo v bližnjem Zavodu Svibna nazdravili s šampanjcem. Kaj šele bo, ko pridemo do Altamire.

Na akciji smo se trudili: Mateja Kopina, Andrej Jaklič, Črt Bučar, Zdravko Bučar in Andrej Hudoklin. Brez Bernardke in Sašota iz Zavoda Svibna ne bi šlo, še manj brez bagerista. Arheološki nadzor so opravili kolegi ZVKDS, Območna enota Novo mesto. Žal razen novodobnih ostankov, pomešanih v nasutju, kakšnih drugih arheoloških predmetov ni bilo.

Andrej Hudoklin