Vsi zahtevajo preiskavo

Drug drugega obtožujejo, a med njimi je eden saboter

S.R./STA
28. 9. 2022, 21.14
Posodobljeno: 28. 9. 2022, 21.22
Deli članek:

Kot je danes sporočila danska agencija za energijo, je iz plinovodov Severni tok 1 in 2, ki sta ju v ponedeljek prizadeli še nepojasnjeni detonaciji, ušla že več kot polovica plina.

Profimedia
Plinovoda puščata na treh mestih.

Plinovoda se bosta po izračunih agencije ob nespremenjenih razmerah izpraznila do nedelje, pri čemer pa bo v ozračje ušla velika količina toplogrednih plinov. O zadevi bo sicer na zahtevo Rusije v petek razpravljal Varnostni svet ZN. V zvezi z incidentom je medtem preiskavo "mednarodnega terorizma" začela tudi ruska obveščevalna služba (FSB).

Da gre pri poškodbi plinovoda za namerno dejanje, je danes poudaril tudi visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell"Ključno je preiskati te incidente in storiti vse, da razjasnimo okoliščine, zaradi katerih je prišlo do njih," pa je že v torek poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Da je Rusija prek Francije, ki predseduje Varnostnemu svetu, podala zahtevo za sklic seje, je na novinarski konferenci potrdila švedska zunanja ministrica Ann Linde. Po njenih besedah sta bili Danska in Švedska pozvani, naj VS ZN posredujeta informacije o ponedeljkovih detonacijah v njunih gospodarskih conah. Iz francoskega predsedstva so potrdili, da bo srečanje potekalo v petek popoldne.

V pisarni ruskega državnega tožilca so ob tem v izjavi za javnost incident opredelili kot "namerna dejanja", ki so napravila "znatno gospodarsko škodo Ruski federaciji". Kremelj je obtožbe na račun ruske vpletenosti v uhajanje plina na plinovodih, po katerih v Evropo priteka ruski plin, zavrnil kot "neumne in absurdne". Po besedah tiskovnega predstavnika KremljaDmitrija Peskovaje treba počakati na preiskavo incidenta. Tega so v Kijevu neposredno označili za"teroristični napad", za katerim stoji Moskva. Vpletenost pri domnevni sabotaži so po ruskih obtožbah zanikali tudi v Washingtonu.

Svojo preiskavo dogodka je že pred tem napovedala Švedska varnostna služba (SAPO), ki je dogodek označila za "hudo sabotažo", pri čemer ne izključuje, da za dejanji stoji "tuja sila". Norveška pa se je medtem odločila okrepiti varnost za zaščito naftne in plinske infrastrukture.

Večinoma metan

Plinovoda v Baltskem morju puščata na treh mestih, končni okoljski vpliv incidenta pa bo po ocenah danske agencije za energijo enak tretjini letnega podnebnega odtisa Danske. Iz agencije so sicer poudarili, da uhajanje plina ne predstavlja neposredne nevarnosti za zdravje prebivalcev. Po njihovih navedbah večino uhajajočega plina tvori metan.

Na fotografijah, ki jih je posnela danska vojska v gospodarskih conah Švedske in Danske, je videti tri velike gmote mehurčkov na površini vode s premerom od 200 do 1000 metrov.