Eric Zemmour, nekdanji kolumnist in uvodničar znanega pariškega desničarskega dnevnika Le Figaro, je včeraj prek videa na spletu sporočil, da bo kandidiral na predsedniških volitvah aprila 2022. Milijoni Francozov, ki se navdušujejo nad njim, tudi zaradi njegovih trditev o islamizaciji Francije in načrtnem naseljevanju Afričanov v Evropi, so več mesecev nestrpno čakali na ta njegov korak. Oktobra so ankete celo napovedale, da bi se poleg predsednika Emmanuela Macrona prav on uvrstil v drugi krog predsedniških volitev. V zadnjih tednih pa mu ne kaže več tako dobro.
Volilce bi speljal Le Penovi in tudi Republikancem
»Ni več čas, da se Francija reformira, ampak da se reši. Zato sem se odločil, da bom kandidiral na predsedniških volitvah,« je zdaj z dramatičnim glasom dejal Zemmour v sedemminutnem videu in ob spremljavi Beethovnove Sedme simfonije. »Doslej sem se zadovoljil z vlogo novinarja, pisca, z vlogo Kasandre (ki je napovedovala črno prihodnost). Verjel sem, da se bo to moje opozarjanje prijelo kakšnega politika. Zdaj nimam več teh iluzij.« Obrnil se je na Francoze, ki se počutijo kot »tujci v lastni deželi«, in obžaloval »propad Francije«, »dežele vitezov, Ivane Orleanske, Victorja Hugoja, barikad in Versaillesa, Napoleona, de Gaulla«. Ne bo dovolil »koloniziranja Francije z migranti« in Franciji hoče nazaj priboriti suverenost, ki so se je polastili evropski tehnokrati, je rekel in poskusil utelešati duha generala Charlesa de Gaulla, ko je 18. junija 1940 spodbudil k uporu v tedaj poraženi Franciji.
Ni naključje, da se je 63-letni Zemmour, ki si je zadnja leta veliko priljubljenost in gledanost pridobil v svojih televizijskih oddajah in polemikah, razglasil za kandidata ravno zadnji dan novembra. Pridobiti si namreč hoče ne le volilce skrajne desničarke Marine Le Pen, ampak tudi desničarske stranke Republikanci, katere člani bodo danes začeli izbirati svojega predsedniškega kandidata med petimi tekmeci.
Zašel je v težave
Čeprav je po rodu Jud, je Zemmour precej prizanesljiv do antisemitskega in kolaboracionističnega vichyjskega režima (1940–1944), ki ga je vodil maršal Philippe Petain. V Ženevi in Londonu, kamor se je namenil, so pred dvema tednoma njegov prihod razglasili za nezaželen, ker da spodbuja rasno sovraštvo, zaradi česar je bil že dvakrat obsojen. V nedeljo pa je ženski, ki je šla mimo in mu pokazala sredinec, tudi sam pokazal sredinec. Že pred mesecem dni je na nekem sejmu za šalo s puško pomeril v novinarja.
V gibanju Z, v katerem so mladi študentje, ki se navdušujejo nad njim kot predsedniškim kandidatom, priznavajo, da je zašel v težave, navsezadnje ga milijonar Charles Gavene podpira več. A tudi upajo, da bo vse spremenil veliki shod v Parizu to nedeljo.
Govornik sedanje Macronove vlade Gabriel Attal je včeraj za Zemmourja dejal, da nastopa kot francoski Trump. Le Penova pa znova poudarja, da omalovažuje ženske. Sama je poleti v anketah zaradi njegovega meteorskega vzpona strmoglavila z 28 na 16 odstotkov podpore. A novembra Zemmour spet zaostaja za njo. Po rezultatih ankete, ki jo je včeraj objavil inštitut Harris, ima sredinski Macron 25 odstotkov podpore, Le Penova 20 odstotkov, Zemmour pa samo še 13 odstotkov. S 14 odstotki ga je prehitel tudi kandidat desnice Xavier Bertrand. Med številnimi kandidati levice je še najmočnejši Jean-Luc Melenchon z 10 odstotki.