Množični napačni vnosi izvidov covidnih testiranj

Odprtih je še 140 primerov oseb, ki so bile od 18. septembra lani do vključno 5. januarja letos na podlagi podatkov v Centralnem registru podatkov o pacientih pozitivne na hitrem testiranju, a nato pri njih ni bil izveden potrditveni PCR-test. 

Vseh tovrstnih primerov je bilo 1178, a je inšpektorat ustavil postopek v 1038 primerih. Ugotovili so namreč, da je v veliko primerih šlo za napačen vnos podatkov, pogosto je pri hitrih testih tudi šlo za kontrolne teste po končanem obdobju osamitve, ki jih je zdravnik odredil na podlagi predhodnega pozitivnega PCR-testa. Pri nekaterih bolnikih so zaradi slabega zdravstvenega stanja izvedli le hitri test, nekaterih so umrli. Nekateri pa so se znašli tako, da so po pozitivnem izidu hitrega testa šli na ponovno testiranje drugemu izvajalcu, kjer je bil rezultat testiranja negativen.

Tako je inšpektorat doslej ugotovil le 29 dejanskih kršitev, da posameznik po opravljenem hitrem testu ni šel na potrditveni PCR-test in so se torej izmikali obveznemu zdravstvenemu pregledu. Inšpektorat je tako zaradi tovrstnih kršitev izrekel en obdolžilni predlog zoper mladoletno osebo, 17 opominov in 11 glob v skupni vrednosti 4400 evrov. Predvidena globa za znaša od 400 do 4000 evrov, inšpektorji so tovrstnim kršiteljem izrekli za 4.400 evrov glob.

Zaradi manjše zanesljivosti hitrih testov je bila namreč že od februarja lani praksa, da se pozitivni rezultat na hitrem testu potrjuje še s testiranjem PCR. Z 8. septembrom je s spremembo odlokov to postala tudi obveza, pristojni so namreč na podlagi uradnih evidenc – centralnega registra podatkov o pacientih – ugotovili, da se ljudje množično ne udeležujejo testiranj PCR, čeprav so bili pozitivni na hitrem testu. Dotlej je bilo takšnih več kot 4000.

V obdobju, ko so se po pozitivnem hitrem testu glede na tedaj veljavne odloke morali udeleževati testiranj PCR, jih to ni storilo več kot 15.500, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). A to so uradni podatki iz centralnega registra podatkov o pacientih, pri čemer je vsaj na podlagi nadzorov inšpektorata vprašanje, koliko so ti sploh ustrezni oz. resnični.

Zdravstveni inšpektorji v covidnih nadzorih skupaj izrekli za 2,23 milijona glob 

Udeležba PCR-testiranja kot obveznega zdravstvenega pregleda pa je le eno področje, ki so ga zdravstveni inšpektorji nadzirali v povezavi s covidnimi ukrepi. Skupaj so v letih 2020, 2021 in do 20. maja letos v covidnih nadzorih izrekli 7158 glob v vrednosti 2,23 milijona evrov.

Med drugim so zaradi kršitev omejitev zbiranja, gibanja in obveznosti nošenja mask posameznikov izrekli 5777 glob v skupni višini 1.341.391 evrov, zaradi kršitev karanten in izolacij 933 glob v skupni višini 372.567 evrov, zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT je bilo izrečenih 22 glob v skupni višini 14.800 evrov.