»Operacija množičnega vohunjenja proti katalonski neodvisnosti je nesprejemljivo sramotna. Gre za izjemno resen napad na temeljne pravice in demokracijo,« je tvitnil Aragones ob razkritju.
Čeprav ugotovitve laboratorija Citizen Lab, ki deluje pod okriljem univerze v Torontu, niso odkrile, kdo točno je vodil operacijo, pa lahko iz posrednih dokazov sklepajo na povezavo s španskimi oblastmi, poročajo tuji mediji.
Glede na ponedeljkovo razkritje so vohunili za predsednikom katalonske vlade, katalonskimi poslanci, pravniki, aktivisti in njihovimi svojci. Med njimi pa sta tudi katalonska evroposlanca iz vrst Zelenih Diana Riba in Jordi Sole ter nepovezani evropski poslanec iz Katalonije Toni Comin.
Tiskovna predstavnica španske vlade Isabel Rodriguez je danes v odgovoru na novinarsko vprašanje o obtožbah zatrdila, da »vlada nima ničesar skrivati«. Španija je »demokratična in pravna država, kjer ne vohunimo, ne prestrezamo pogovorov, ne prisluškujemo, razen v okviru zakonov«, je dodala in napovedala sodelovanje s kakršnokoli preiskavo dogodkov.
Napetosti med Madridom in Barcelono
Med Madridom in Barcelono je napeto, vse odkar je Katalonija skušala razglasiti neodvisnost po referendumu leta 2017. Špansko vrhovno sodišče je takrat označilo referendum za neustavnega. Zaradi neuspešne razglasitve neodvisnosti in posledičnih obsodb je takratni katalonski voditelj Carles Puigdemont zbežal v izgnanstvo v Belgijo.
Na telefone so domnevno namestili vohunsko opremo med letoma 2017 in 2020, ravno ko so bili odnosi najbolj napeti. Gre tudi za čas, ko je prišlo do spremembe na čelu španske vlade. Leta 2018 je vodenje vlade prevzel socialist Pedro Sanchez, pred tem pa je bil premier Mariano Rajoy iz konservativne ljudske stranke. Tovrstno vohunjenje je sicer v Španiji nezakonito.
Vohunsko opremo Pegaz, ki jo je razvilo izraelsko varnostno podjetje NSO, so uporabljale številne države po svetu, da so vohunile za politiki, novinarji in aktivisti, tudi znotraj Evropske unije, so preiskovalni novinarji razkrili lani poleti. Podobno so razkrili tudi zlorabe s sorodno vohunsko opremo Candiru.
Uporabo programske opreme Pegaz in podobne vohunske opreme v EU bo preiskoval poseben odbor Evropskega parlamenta, ki se je danes sestal na ustanovnem zasedanju. V 38-članskem odboru je tudi slovenska evroposlanka Ljudmila Novak (EPP/NSi).
V njem pa je prav tako evroposlanka iz Katalonije Diana Riba, ki je bila tudi sama tarča vohunjenja. Po njenih besedah so vohunili »za celotnim Evropskim parlamentom, njihovim pogovorom z drugimi evropskimi poslanci in z uradom predsednice parlamenta Roberte Metsole«.
»To je zločin proti 450 milijonom Evropejcev. To ne sme ostati nekaznovano,« je poudarila Riba in od vodstva parlamenta zahtevala, da ukrepa.
Madžarska evropska poslanka Anna Donath pa je izpostavila, da vohunjenje ni zadeva Madžarske ali posameznih članic EU, ampak evropska zadeva.»"Rada bi vse spomnila, da moramo skupaj najti odgovore,« je dejala Donathova iz vrst liberalcev, ki je ena od pobudnic vzpostavitve preiskovalnega odbora.
Evroposlanka iz Nemčije Hannah Neumann (Zeleni) je na skupni novinarski konferenci s Poljakom Andrzejem Halickim (EPP), Diano Riba in Anno Donath predstavila njihovih šest zahtev.
Ena od teh je »jasno in močno stališče Evropskega parlamenta na naslednjem plenarnem zasedanju« glede vohunjenja. Poleg tega zahtevajo boljšo zaščito elektronskih naprav evroposlancev ter prepoved uporabe Pegaza in druge vohunske opreme proti politikom, novinarjem in odvetnikom.
Pričakujejo sodelovanje vseh relevantnih akterjev - vodstva izraelskega podjetja NSO, vlad držav članic in Evropske komisije. Med drugim želijo več informacij o domnevnem vohunjenju za komisijo, vključno s komisarjem za pravosodje Didierjem Reyndersom.
S komisije so pred tem sporočili zgolj, da še čakajo na to, kakšne informacije bo preiskovalni odbor zahteval od njih.
V odzivu na poročila o vohunjenju za katalonskimi politiki in aktivisti ter grškim novinarjem Tanasisom Kukakisom pa so poudarili, da Evropska komisija ni pristojna za nadzor na delovanjem nacionalnih varnostnih služb. Obsodili so sicer vsakršen poskus vohunjenja za državljani s strani varnostnih služb.
