V Sloveniji je letos za mišjo mrzlico zbolelo kar 562 oseb, lani le 14. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je 240 obolelih potrebovalo bolnišnično zdravljenje, ena oseba pa je umrla. Letos so zabeležili tudi precej več primerov zajčje mrzlice. Večina letošnjih primerov mišje mrzlice, kar 253, so zabeležili v Goriški regiji. Največ v novogoriški mestni občini, kjer so našteli 77 primerov.
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oz. mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodalca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v izločkih glodalcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.
Mišja mrzlica se ponavadi pojavlja ciklično. Večje število primerov pristojni zaznajo enkrat na nekaj let. Kot vzrok za tolikšen porast primerov mišje mrzlice na NIJZ navajajo, da je bukev lansko jesen obilo rodila. Posledično je bilo na voljo veliko žira, tako da je bilo dovolj hrane za glodavce, ki so se tako hitreje množili. K temu lahko prispeva tudi toplo poletje in zgodnja jesen.
V tem letu so na NIJZ zabeležili tudi večji porast primerov zajčje mrzlice oz. tularemije. Za to boleznijo je letos v Sloveniji zbolelo 47 oseb, lani le dve. Kot so še navedli na NIJZ, je bilo največ letošnjih primerov zajčje mrzlice odkritih v Goriški regiji, in sicer 21, nihče ni umrl. V preteklosti so bili primeri zajčje mrzlice pri nas zelo redki. V obdobju od 2004 do 2013 so na NIJZ prejeli do štiri prijave letno, desetletno povprečje pa je znašalo 1,3 prijave letno.
Tularemijo povzroča bakterija, ki se prenaša s stikom z zajci, kunci, voluharji, mišmi ter z vbodom klopa. Redkejša možnost okužbe je še z inhalacijo prahu, ki lahko nastaja med kmečkimi opravili in z zaužitjem kontaminirane hrane in vode. To naj bi se zgodilo tudi na Tolminskem in Ajdovskem, kjer je okužba prišla iz manjšega zasebnega onesnaženega vodnega vira.