Za smučarske skoke velja, da so šport šestih nacij. Gre za veliko zmoto, saj je samo na zadnji tekmi svetovnega pokala v slovenski Planici nastopalo 68 tekmovalcev iz petnajstih držav. Za nastop na največji skakalnici na svetu je potrebnega veliko predhodnega znanja, za njegovo širjenje pa so zelo zaslužni slovenski strokovnjaki. V svetovnem pokalu se praktično v vsaki reprezentanci govori slovenski jezik.
V letošnji sezoni je bil na najbolj izpostavljenem mestu Bine Norčič. V primerjavi s prejšnjimi sezonami se je prelevil iz glavnega trenerja v pomočnika, a je delovanje v močni norveški reprezentanci posebna čast za vsakega tujega delavca. Dvainštiridesetletni strokovnjak je z odliko opravil svoje delo. Njegovi varovanci so bili v celinskem pokalu številka ena na svetu, odlično pa je med sezono skrbel tudi za najboljšega skakalca zime Halvorja Egnerja Graneruda na treningih v Planici.
Na začetku sezone trije glavni trenerji
Po odhodu Bineta Norčiča s čela kanadske in ameriške reprezentance je vodenje javorjevih listov prevzel njegov dolgoletni pomočnik Uroš Vrhovec. Ob pomoči Urbana Jarca je v moški karavani skrbel za osamljenega jezdeca Mackenzieja Boyda - Clowsa. Za 31-letnikom je povprečna sezona, ki jo je končal na 48. mestu v skupnem seštevku in je v skladu z njegovim dometom iz prejšnjih let. Slovenski strokovni štab pa je še posebno zadovoljen zapuščal prizorišča, kjer so skupaj tekmovali moški in ženske. Mala kanadska ekipa se je takrat povezala. Tudi v ženski ekipi je slovenščina prvi jezik, saj jo vodi zamejski Slovenec Janko Zwitter, njegov pomočnik pa je Igor Cuznar. Povsem slovenska ekipa je skupaj doživela tri vrhunce v sezoni, za vse pa je poskrbela mlada Alexandria Loutitt. Devetnajstletnica, ki že spregovori posamezne slovenske besede, je v tej sezoni najprej postala mladinska svetovna prvakinja. Na veliko zadovoljstvo slovenskega štaba je nato na »domačih tleh« v Planici dodala še zlato snežinko na veliki skakalnici v kategoriji članic. Na zgodovinskih poletih v Vikersundu je bila z 222 metri nekaj časa lastnica ženskega svetovnega rekorda. »Za menoj je dobra sezona. V novi vlogi se počutim zelo dobro,« nam je v Planici zaupal Vrhovec, ki si želi nadaljnjega uspešnega sodelovanja.
Nejc Frank ima za seboj še eno zelo naporno sezono na čelu turške reprezentance. Slovenski trener, ki se je kalil pri Goranu Janusu, se mora pogosto ukvarjati s stvarmi, ki jih v skokih ni navajen. Njegov najboljši varovanec Fatih Arda Ipcioglu je štirikrat osvojil točke svetovnega pokala. Tako Ipcioglu kot tudi Muhammed Ali Bedir sta uresničila Frankovo veliko željo in na letalnici v Kulmu preletela 200 metrov. »Ko je Bedir postavil nov državni rekord in objavil na instagramu, da je preletel 200 metrov, so nas v Kulm nemudoma klicali iz turške zveze in zagrozili, da izjavo takoj izbriše. Rekli so, da je tako daleč nemogoče skočiti in naj ne objavljamo lažnih novic,« nam Frank zaupa le eno od številnih neprijetnih zgodb, ki jih doživlja kot trener Turčije. Ker se ves čas spopada tudi z dejstvom, da zaslužena plača ne prihaja redno na njegov račun, se v prihodnjem letu odkrito spogleduje z novimi izzivi. Še vedo pa je zadovoljen z delom, ki ga je opravil, saj je dokazal, da se tudi iz turškega skakalca da ustvariti tekmovalca, ki posega po točkah svetovnega pokala.
Najslabšo sezono na čelu ene od reprezentanc ima izkušeni trenerski maček Vasja Bajc. Nekdanji glavni trener slovenske reprezentance je sezono začel kot glavni trener skromne Češke. Zaradi slabih rezultatov in nesoglasij med njim in tekmovalci pa sezone ni dočakal na vodilnem mestu. Vseeno se Sloveniji na začetku svetovnega pokala za sezono 2023/24 obeta enako število glavnih trenerjev v tujih reprezentancah. Pri ženskah se na trenersko tribuno vrača izkušeni Jure Radelj, ki bo skrbel za Sophie Sorschag, zamejsko Slovenko, ki bo nastopala za reprezentanco Kosova.
Veliko slovenskih pogovorov v servisnih kabinah
Ko smo analizirali trenerje, nismo mogli mimo enega najizkušenejših v tem poklicu Matjaža Zupana. Nekdanji dobitnik olimpijske kolajne je še v lanski sezoni deloval kot glavni trener Bolgara Vladimirja Zografskega. Letos ni bil neposredno prisoten na tekmah svetovnega pokala, a je imel še vedno zelo pomembno funkcijo. Začel je delovati na Japonskem, kjer so pod njegovim vodstvom trenirale tri japonske skakalne zvezde. »Ko tekmovalci niso na tekmah svetovnega pokala, trenirajo v svojih podjetjih. Pod mojim vodstvom so v tej sezoni trenirali Rjoju Kobajaši, Noriaki Kasai in Juki Ito, če izpostavim najbolj znane skakalce,« nam je svoje novo delovno okolje opisal izkušeni Zupan. Stric Žige Jelarja bo v deželi vzhajajočega sonca deloval tudi v prihodnji sezoni, a ne bo več skrbel za dvakratnega zmagovalca skupnega seštevka svetovnega pokala, saj bo Kobajaši v prihodnjih dneh ustvaril svoje novo podjetje in bo imel novega trenerja. Se pa Zupan tudi na Japonskem lahko pogovarja v domačem jeziku, saj že več let za pripravo smuči samurajev skrbi Rožle Žagar.
Najbolj številna slovenska ekipa deluje na Finskem. Nekdanja skakalna velesila se počasi, a vztrajno vrača proti svetovnemu vrhu. Najbolj je nase z naslovom mladinskega svetovnega prvaka opozoril Vilho Palosaari. Smuči za veliko zmago mu je v Kanadi pripravil nekdanji slovenski skakalec Miran Zupančič. Vodja servisne službe na Finskem pa je še en nekdanji slovenski skakalni šampion Andraž Pograjc. Slovensko trojico na severu Evrope zaokrožuje fizioterapevt Boštjan Ahačič.
V servisnih kabinah je na vseh tekmah prisoten še Primož Pikl kot tovarniški serviser smuči znamke Fluge.de., občasno pa manjšim reprezentancam na pomoč priskoči še kdo iz podjetja Slatnar. Romunom je nekajkrat pomagal Urban Remic, Kanadčanom pa Ernest Prišlič. Na tekmah svetovnega pokala je tako zagotovljeno, da z znanjem slovenščine zagotovo ne ostaneš lačen.
