V nadaljevanju preberite tudi:
Če v Mozartovem mestu ne »srečate« Mozarta (rojstna hiša, stanovanje, Sonata za klavir v F-duru na sporedu Mozarteuma), če niste tam v času enega najpomembnejših festivalov na svetu (kar se dogaja poleti), če ne marate filma Moje pesmi, moje sanje in ne iščete originalnih filmskih lokacij, potem vam zagotovo ostanejo kumare in kumarice. Pet kipov v človeški velikosti vas bo pozdravilo v »kumaričnem« parku sredi mesta. Gre za drugo in drugačno stran Salzburga. Postavlja vprašanja, kliče k soočenju, novim interpretacijam in novim odgovorom.
Dobrih deset let je že minilo (na deset let podlage), da lahko Salzburg ponosno pokaže svojo pot moderne umetnosti. Obiskovalce popelje v mestne kotičke, kjer bi pričakovali vse prej kot umetniško delo. Med trgovinicami z dirndli in čokoladnimi kroglicami, samostanskimi obzidji in izložbami z najbolj luksuznimi izdelki tako stojijo umetniške instalacije. Festivalsko mesto je namreč v zadnjem desetletju postalo tudi muzej na prostem. Salzburška fundacija je v sodelovanju s Fundacijo za umetnost in kulturo iz Bonna med letoma 2002 in 2010 vsako leto povabila mednarodne umetnike, da so oblikovali umetniško delo za javni prostor. Obiskali so mesto, spoznavali zgodovino, kulturo in arhitekturo, izbrali lokacijo in nanj postavili umetnino, posebej zasnovano za to priložnost in ta kraj. Trinajst umetniških del različnih avtorjev tako izpolnjuje cilj fundacije, ki je želela umetnost približati ljudem. Glede na številne turiste, ki zdaj po mestu tavajo z elektronskimi zemljevidi lokacij, je misija uspela.
Največkrat ovekovečeniDaleč najbolj fotografirana je Balkenholova krogla na Kapitelplatzu, ki je zaslovela pod imenom Mozartova kroglica, na drugem mestu pa so zagotovo Kumare Erwina Wurma. Stojijo v Furtwänglerparku, ki se ga je zdaj oprijelo ime Gurkenpark, torej park kumar, pravi Andrea Minnich iz Turizma Salzburg. Koliko ljudi se sprehodi po poti moderne umetnosti, ni mogoče izmeriti, so pa krajši čas poskušali meriti število obiskovalcev s posebnimi kamerami in na podlagi podatkov mobilnih telefonov. Programi na prostem so v mestu zdaj zelo priljubljeni – tudi zaradi koronavirusa –, zato so v Salzburgu pripravili nekaj novih tematskih poti. Letošnja novost je Unescova pot, sicer pa so še druge na temo Mozarta, festivalov, piva, cerkvenega mesta, mestnih gora, kolesa in instagrama.
A leta nazaj je bilo drugače. Lokalna skupnost je bila vse bolj razburjena. Umetniška dela so bila sicer v celoti financirana z zasebnimi sredstvi, toda varuhe baročne mestne krajine je takoj zmotila kocka v parku Furtwängler ali pa zlata krogla, postavljena na Kapitelplatz, tik pod salzburško trdnjavo. Šele sčasoma so prebivalci postali bolj odprti, čeprav si ni »nihče mislil, da bo trajalo deset let«, je v intervjuju za dunajski časnik Die Presse pred časom povedal umetniški vodja salzburške fundacije Walter Smerling. V nobenem drugem mestu ni primerljivega projekta, v katerem bi umetnost v javnem prostoru nastajala tako neprekinjeno in zgolj z zasebnimi sredstvi, je še dodal.
Umetnini Stephana Balkenhola domačini pravijo Mozartova kroglica.FOTO: Salzburg.info
V Salzburgu so umetniške instalacije do danes postale ne samo sprejemljive, ampak celo ikonične, med njimi najdemo najbolj fotografirane dele mesta. Med take zagotovo spada sedmi projekt iz leta 2007 z imenom Sphaera (staro grško ime za kroglo) na Kapitelplatzu zraven salzburške katedrale. Monumentalna krogla z zlatim sijajem, v kateri odseva sonce, je visoka približno devet metrov, na njenem vrhu pa stoji moški, oblečen v belo srajco in črne hlače. Moški je brez izraza in čustev, slehernik, anonimnež. Enako nevtralnost izraža njegova ženska dvojnica (Ženska v skali, Toscaninihof). Svoj odgovor, kdo sta, moramo poiskati sami. Obe deli je ustvaril nemški umetnik Stephan Balkenhol.
Trnuljčica, ki jo lahko
obudi obiskovalec
Avstrijski umetnik Erwin Wurm, mojster humorja, pa je v parku Furtwängler (nasproti festivalskih dvoran) postavil pet »kumar« v človeški velikosti, ki so videti kot bitja, ki rastejo iz asfalta. Tako je umetnik banalne predmete povzdignil v umetnine, ki lebdijo med kritično ironijo in parodijo. Kajti kumare (Gurken) naj bi predstavljale ironično podobo človeka.
Prvi umetniški projekt je leta 2002 ustvaril nemški slikar in kipar Anselm Kiefer v parku Furtwängler. Gre za umetniško instalacijo A.E.I.O.U. v posebnem prostoru – kocki. Tu so svinčeni volumni, iz katerih rastejo veje maroškega trna, tu je stenski napis, slika velikega formata, ki se nanaša na pesem Ingeborg Bachmann ... Sam naslov se sicer navezuje na cesarja Friderika Tretjega in njegovo geslo Austria Est Imperare Orbi Universo (Avstrija mora vladati svetu). Prostor so zgradili natančno po umetnikovih željah in je zamišljen kot »Trnuljčica, ki jo lahko obudi vsak gledalec«.
Srbska umetnica Marina Abramović je v Salzburgu leta 2004 ustvarila instalacijo Mozartov duh. FOTO: Wikipedija
Srbska umetnica Marina Abramović, tako imenovana babica performansa, je v Salzburgu leta 2004 ustvarila instalacijo Mozartov duh (Spirit of Mozart). Sestavlja jo osmerica stolov na prometnem križišču ob mostu Staatsbrücke, pred njimi stoji petnajst metrov visok sedež iz nerjavnega jekla. »Sedi na stol. Zapri oči, Pozabi nase. Izgubi se v času,« so navodila umetnice, ki tako vabi h kontemplaciji in miru v sicer živahnem mestu. »Kdor dovolj dolgo sedi in razmišlja, bo lahko navezal stik z nevidnimi silami,« je o svojem delu povedala Abramovićeva.
Mozartova figura na Ursulinenplatzu je pred leti tako razburjala mimoidoče, da jo je nekdo namazal z rdečo barvo. Foto Salzburg.info
Nemški kipar Markus Lüpertz pa je ustvaril zelo oseben in rahlo bizaren poklon Mozartu (Hommage to Mozart) v obliki skoraj trimetrske bronaste figure, v kateri je združil ženski torzo in skladateljev doprsni kip. Kip, ki je torej pol moški in pol ženska, je zaradi grobega materiala bolj podoben osnutku, a ravno s tem naj bi izražal nevarnost vsake umetnosti. Po eni strani torej genialnost, virtuoznost, po drugi notranji konflikt, ogroženost, fragmentarnost. Ta novodobni Mozart stoji na Ursulinenplatzu in je bil postavljen leta 2005, četrti po vrsti, kot simbol umetnosti in umetnika v mestu.
