121 milijonov evrov za plinovod do Madžarske, po njem bi šel tudi vodik

Kot so pojasnili na ministrstvu, je besedilo političnega memoranduma, ki poleg tehničnih karakteristik plinovoda vsebuje tudi temelje prihodnjega sporazuma o solidarnostni oskrbi s plinom, usklajeno, treba pa se je dogovoriti še glede izvedbe podpisa. Ob tem so potrdili informacijo, da bo memorandum podpisan oktobra v Budimpešti. Slovensko stran v pogovorih o vsebini dokumenta zastopa ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v sodelovanju z ministrstvom za zunanje in evropske zadeve, madžarsko pa ministrstvo za energijo ter ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino.

Na vprašanje o zmogljivosti plinovoda na ministrstvu odgovarjajo, da je madžarska stran marca letos po več let trajajočih pogovorih sprejela slovenski predlog o zmogljivostih in širini plinovoda, pri tem pa se je pojavilo novo vprašanje o izgradnji dodatne kompresorske infrastrukture na slovenski strani (pod okriljem že obstoječe kompresorske postaje Kidričevo) z namenom omogočanja prenosa plina iz slovenske na hrvaško stran. To po navedbah ministrstva do sedaj ni bilo posebej izpostavljeno, saj se je sprva načrtovalo, da bo plin tekel z madžarske na slovensko stran, saj je na madžarski strani tlak višji.

"Ker ne gre za manjšo prilagoditev, slovenski operater Plinovodi od sredine marca za potrebe preverbe smotrnosti investicije za Slovenijo analizira finančno in časovno komponento prilagoditve," so pojasnili na ministrstvu.

Rezultat pogovorov med Plinovodi in madžarskim operaterjem plinovodnega sistema, podjetjem FGSZ, je tako odločitev, da se na madžarski strani za dve ravni zmogljivosti (25.000 in 50.000 kubičnih metrov plina na uro) in za obe smeri pretokov najprej izvede izgradnja odsekov plinovodov od vasi Tornyiszentmiklosa na meji s Slovenijo do mesta Nagykanizse ter mejno merilno postajo.

Za Slovenijo 121-milijonska investicija, obe računata na sofinanciranje EU

Slovenska stran pa mora za zagotavljanje dvosmerne zmogljivosti zgraditi celotno plinovodno povezavo od Kidričevega do Pinc v dolžini 75 kilometrov ter dodatno kompresorsko enoto v Kidričevem. Vrednost investicije na slovenski strani je ocenjena na približno 121 milijonov evrov. "Na predlog slovenske strani sta se obe strani tudi dogovorili, da bo omenjena investicija primerna za prenos tako zemeljskega plina kot tudi vodika," so izpostavili na ministrstvu.

Medtem ko sta oba sistemska operaterja usklajena glede parametrov plinovoda, pa na obeh straneh, kot so pojasnili na ministrstvu, ostaja odprto vprašanje financiranja. Madžarska stran si prizadeva za svoj del plinovodnega omrežja pridobiti evropska sredstva v okviru svojega poglavja REPower EU, ki bo dodano v njihov načrt za okrevanje in odpornost. Ker morajo biti investicije, vključene v RePowerEU, tako kot vse naložbe, financirane iz sklada za okrevanje, zaključene najpozneje leta 2026, se je tako projekt izgradnje plinovoda znašel še pred dodatnim časovnim pritiskom.

"Ključna za nadaljnje korake bo seveda uspešnost pridobivanja povpraševanj. Slovenska stran si želi, da se ta povezava uvrsti na PCI-listo (lista energetskih infrastrukturnih objektov s prednostnim statusom na ravni EU, op. a.) tako, da bo deležna visokega odstotka sofinanciranja iz skladov EU," pravijo na ministrstvu.

Kot alternativna rešitev pa se po navedbah ministrstva izpostavlja izvedba interkonekcije Slovenija–Madžarska kot projekt za zagotavljanje varnosti in zanesljivosti oskrbe. "Pri tem vprašanju bo ključna presoja in stališče obeh regulatorjev," so še dodali.

Da so predstavniki obeh držav dokončali vsebino sporazuma, v okviru katerega dobiva gradnja povezovalnega plinovoda za zemeljski plin zeleno luč, je v torek prek družbenega omrežja Facebook po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI sporočil madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto. Ob tem je spomnil, da je Slovenija še edina soseda Madžarske, s katero nima plinovodne povezave.

Po njegovih navedbah bo novi plinovod z zmogljivostjo 440 milijonov kubičnih metrov, ki ga vidi kot "še en bistven korak k energetski varnosti Madžarske", omogočal dobavo zemeljskega plina prek plinovodne navezave med Italijo, Slovenijo in Madžarsko.

Do podpisa memoranduma naj bi tako prišlo manj kot leto dni po srečanju obeh premierjev, Roberta Goloba in Viktorja Orbana, ob slovesnem odprtju daljnovoda Cirkovce–Pince decembra lani. Golob je tedaj ocenil, da bi lahko projekt uresničili oz. prišli zelo blizu temu še do konca mandata aktualne vlade.