Letošnje parlamentarne volitve niso prinesle samo spremembe na oblasti, ampak tudi radikalno drugačen odnos večinskih medijev do vladajoče garniture. Če so mediji tako rekoč vsako odločitev Janševe vlade pričakali “na nož”, gledajo na njeno naslednico z neprikrito naklonjenostjo. To je mogoče razbrati že skozi sam nabor novic in zgodb, ki nam jih dnevno servirajo. Če so pred enim letom prevladovale negativne novice in lamentacije o tem, kako so ljudje zaskrbljeni, da jih je celo strah za prihodnost, kar se je običajno povezovalo z neustreznimi odločitvami vlade, letos iz naslovnic veje optimizem, kakršnega že dolgo nismo videli. Celo naraščajoče cene hrane in energentov, ki jih vsi občutimo v svojih denarnicah, ne predstavljajo resnejšega problema; prav tako ne negotovost glede preskrbe z energijo v zimskih mesecih.
Predvsem pa vlade ne kličejo stalno na odgovornost, kot so to počeli v preteklosti. Pa kaj, če zamuja s potrebnimi ukrepi (saj je bilo vendarle poletje in tudi ministrska ekipa si zasluži dopust). Spomnimo se, kakšna panika je vladala lani pred začetkom šolskega leta, češ da šolniki od resornega ministrstva niso prejeli dovolj natančnih navodil, kako izvajati pedagoški proces (in da se zaradi tega otroci malodane ne bodo mogli šolati). Letos pa je vse v redu, čeprav so navodila kvečjemu manj natančna. Vlada nam pač “svoboda”, mar ne?
Odnosi med novo vladajočo garnituro in večinsko medijsko druščino so naravnost harmonični. Videli smo voditeljico osrednje informativne oddaje na javni televiziji, kako v družbi premierja sproščeno kramlja in se prešerno hahlja. Kakšno nasprotje od strogosti in nepopustljivosti, s katero so bili obravnavani nekdanji premier, njegovi ministri in drugi predstavniki tedanje koalicije! V takšnih okoliščinah je kar absurdno, da se novinarji nacionalke, ki vsake toliko časa izvedejo kakšen miting v prostorih svoje ustanove ali pred njo, predstavljajo za nekakšne zatirane in ustrahovane borce za svobodo medijskega poročanja. Med njimi so tudi takšni, ki pod psevdonimi na družbenih omrežjih prostaško zmerjajo in blatijo vse, ki niso na njihovi politični “valovni dolžini”. Ti medijski ustvarjalci namreč uživajo odkrito naklonjenost vladajočih, od katerih ves čas prejemajo “izraze podpore”. So torej na strani oblastnih struktur, ne pa nekakšni oporečniki.
Izprijeni osebki s političnimi povezavami
Ni naključje, da so se dominantni mediji skupaj z najglasnejšim delom civilne družbe znašli v precejšnji zagati, ko je izbruhnila t. i. afera radiator, ko so se v javnosti pojavile zgodbe o zavrženem početju določenih ljudi z ljubljanske kulturno-umetniške scene, ki naj bi vključevalo drogiranje in spolno zlorabljanje mladih deklet. Čutiti je, da o tem poročajo z velikim nelagodjem.
Kar nekaj časa je trajalo, da so sploh objavili tozadevne informacije (podobno kot pred leti ob aferi bulmastifi). Sedaj pa v glavnem poslušamo moraliziranje o tem, kako da “smo kot družba odpovedali”, ker smo preveč tolerantni do nasilja nad ženskami itd. Halo, prosim? Mar je bila “družba” (torej mi vsi) tista, ki je ženskam (med njimi mladoletnicam) dajala v pijačo posiljevalsko drogo, jih potem privezovala na radiatorje in se izživljala nad njimi? Ne, to je bila skupina moralno izprijenih osebkov. A ne katerih koli, ampak takšnih z vplivom in dobrimi političnimi povezavami. Zato so lahko svoje sprevržene rabote toliko časa neovirano izvajali. Prepričani smo lahko, da je zanje vedelo kar lepo število ljudi, tudi takšnih na pomembnih položajih. In ni šlo za naključne povezave, ampak za povezave s točno določeno politično opcijo; s tisto, ki je sedaj na oblasti. O grehih, ki jih imajo na svojem računu “naši”, pa je zelo težko poročati, kajne?
Dr. Matevž Tomšič