"Vse več držav za obrambo namenja vsaj dva odstotka BDP, leto 2022 pa je bilo osmo zaporedno leto, ko so evropske zaveznice povečale svoje obrambne izdatke. Pričakujem, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letošnjem letu," je dejal Jens Stoltenberg.
Spomnil je na grožnje, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska, in ocenil, da bi dva odstotka BDP morala postati spodnja in ne zgornja meja izdatkov za obrambo. "Zato so zaveznice danes razpravljale o tem, kako nadgraditi zavezo o naložbah v obrambo in o prihodnjih zavezah po letu 2024. Članice Nata bodo o tem odločale tudi na naslednjem vrhu zavezništva v Vilni," je še dodal.
Tudi nemški obrambni minister Boris Pistorius in njegov francoski kolega Sebastien Lecornu sta se strinjala, da bi morali obrambni izdatki članic zveze Nato v prihodnje znašati najmanj dva odstotka BDP, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Menim, da zgolj želja po približevanju dvoodstotnemu cilju ne bo dovolj. To mora biti osnova za vse ostalo," je poudaril Pistorius. Francoski obrambni minister Lecornu pa je izpostavil tudi, da bi morali biti novi obrambni izdatki učinkovito izkoriščeni.
Zaveznice so si smernice za dvoodstotni cilj zadale pred približno 16 leti, vendar je gospodarska kriza v letih 2007 in 2008 mnogim preprečila višanje izdatkov za obrambo. Kljub pritiskom ZDA, ki evropske zaveznice že dlje časa pozivajo h krepitvi izdatkov, pa je bilo lani ocenjeno, da je cilj dveh odstotkov uspelo doseči le devetim od 30 članic Nata.
Šarec: Tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije, bodo podprli zvišanje izdatkov za obrambo
Tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije, bodo podprli resolucijo, v skladu s katero bo Slovenija leta 2030 za obrambo namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda, je bil po današnjem zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato jasen tudi naš obrambni minister Marjan Šarec.
Ob sprejemanju resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki jo je ministrstvo za obrambo predstavilo decembra lani in predvideva dvig obrambnega proračuna na dva odstotka BDP do leta 2030, pričakuje "takšne in drugačne parlamentarne razprave".
"Vem, da se v Sloveniji nekateri ne strinjajo z dvigovanjem obrambnih izdatkov. Do tega imajo vso legitimno pravico, kajti živimo v demokratični državi. Sprašujem pa se, ali so v drugih članicah Nata tako kratkovidni oziroma ali imajo kaj manj znanja, da vsi zagovarjajo dodatna sredstva za obrambo," je povedal.
Pričakuje, da bodo tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije in za to, da se približa cilju dveh odstotkov, podprli resolucijo. "Varnost je namreč osnova. Če nimaš varnosti, potem hitro vse ostalo pride v ozadje," je še povedal Šarec. Ob tem je zagotovil, da je cilj slovenske vojske in obrambnega ministrstva zagotoviti varnost države in služiti državljanom.
Napovedal je, da se bo obrambni proračun Slovenije prihodnje leto približal 1,5 odstotka BDP, tako da je še daleč od dveh odstotkov, pri čemer pa se v Natu ta delež že omenja kot izhodišče in ne cilj.
"Če govorim o Slovenski vojski, moramo vedeti, kam bomo vlagali, koliko bomo vlagali in predvsem, da bodo naši napori smotrni, ne da bomo samo vlagali brez nekih končnih rezultatov ali pa doseganja ciljev, ki smo si jih zadali," je dejal.
Naložba v osemkolesnike ter vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine
Slovenija načrtuje naložbo v osemkolesnike, ki jih potrebuje za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine. Ministrstvo po odstopu od nakupa osemkolesnikov boxer zdaj išče alternativo, je pojasnil Šarec.
"Smo v fazi zbiranja ponudb. Ko bodo vse v hiši, jih bomo pregledali, nato bomo s tem seznanili vse pristojne, v končni fazi pa bomo prišli s tem do vlade in do samega odločanja," je dejal. Pri tem je poudaril, da ni nobenih preferenc glede proizvajalca. Zatrdil je, da pri vzpostavljanju bataljonske bojne skupine ni zamud, saj da te z boxerji ne bi vzpostavili niti do leta 2030. Z alternativnim tipom oklepnih vozil pa bi bila lahko vzpostavljena celo prej kot z boxerji, je ocenil minister.
Pri tem mora ministrstvo po Šarčevih besedah upoštevati sklep vlade, da mora biti nov program vzpostavitve srednje bataljonske bojne skupine vsaj 400 milijonov evrov cenejši od programa, ki je vključeval boxerje. Vrednost tega je bila ocenjena na 1,2 milijarde evrov, je povedal.
Z vzpostavitvijo srednje bataljonske bojne skupine in izvidniškega bataljona bi Slovenija izpolnila cilje na področju vzpostavljanja vojaških zmogljivosti, pri čemer zelo zaostaja, je poudaril Šarec. S tem pa bi tudi odpravili "tisto večno vsakoletno negativno oceno vojske za delovanje v vojni", je dejal.
Prav tako je v Bruslju danes predsednica Evropske Komisije Ursula von der Leyen predstavila predlog novega, desetega svežnja sankcij proti Moskvi, ki med drugim vključuje prepoved trgovanja in izvoza tehnologije v Rusijo. Prvič vsebuje tudi ukrepe proti iranskim pravnim osebam, povezanim z Iransko revolucionarno gardo, zaradi pomoči Rusiji pri agresiji nad Ukrajino.
