Vinarji trgatve napovedujejo nekoliko pozneje kot lani

Strokovnjaki na zavodu so dozorevanje grozdja začeli spremljati pred dobrim tednom in ugotavljajo, da je stanje primerljivo lanskemu, še bolj pa so razmere podobne letniku 2016. Zdravstveno stanje vinogradov je po besedah Vodovnik Plevnikove odvisno od oskrbe vinogradnikov, čeprav letos večjih težav z rastlinskimi boleznimi, kot sta peronospora ali oidij, ni bilo.

"Težava je bolj v tem, da je marsikje pustošilo neurje s točo in tam se že poznajo posledice. Na teh območjih bo potrebno še več pozornosti posvetiti selektivni trgatvi, da bomo pridelali vino želene kakovosti," je dodala.

Kot je spomnila, je bila zima sicer nekoliko bolj ostra, trta je nato hitro vzbrstela, a je bilo v času začetka vegetacije aprila in maja precej menjavanja hladnega in mokrega vremena, zato je zacvetela šele sredi junija.

Vinogradniki si do trgatev izdatnega deževja ne želijo več, pač pa predvsem zmernega sonca, saj tudi vročina ne bi bila dobrodošla. "Če bi bile okoliščine idealne, pričakujemo običajen letnik. Razen kakih nižjih leg, kjer je bilo nekaj pozebe, so vinogradi večinoma normalno obloženi, čeprav vinarji prej kot na količino ciljajo na čim bolj vrhunsko kakovost. Nekateri so zato celo redčili pridelek," je še povedala vinska strokovnjakinja.

Prvi od večjih vinarjev bodo trgatev letos začeli v ormoško-ljutomerski kleti PF Wineries, sicer največji slovenski kleti po obsegu lastnih vinogradniških površin. Trganje ranih sort načrtujejo že za začetek prihodnjega tedna.

"Trenutno je grozdje v polni fazi dozorevanja. Zgodne sorte, kot so ranina, rizvanec, muškat otonel in chardonnay, že uspešno nabirajo sladkor in so predvidene za prvo fazo trgatve," so pojasnili. Pričakujejo trenutno povprečne hektarske donose glede na posamezno sorto. To predstavlja 3700 ton grozdja iz lastnih vinogradov in 1400 ton odkupa od kooperantov.

O kakovosti še ne morejo podati ocene

Saj se je zahtevno obdobje začelo že z zgodnjimi zmrzalmi, pozneje z lokalno točo, ki je prizadela nekatere lokacije, sledilo pa je tudi obdobje izmenjave suše ter močnih padavin. "Kakovost bo bolj jasna po fazi daljšega zorenja in preciznejšega dozorevanja, v tem trenutku pa pričakujemo dober pridelek, zlasti na vrhunskih legah," so še dodali v kleti Puklavčevih.

Odkupnih cen s kooperanti za zdaj še niso dokončno dorekli, saj so te odvisne od sladkorne stopnje ter zdravstvenega stanja, bodo pa te po njihovem približno take kot lani.

V Ptujski kleti pa nameravajo trgatev začeti šele okoli 15. septembra, kar je še kakšen teden pozneje kot lani, saj se je zaradi hladnejše pomladi in pozebe celotna vegetacija občutno zamaknila.

Grozdje je trenutno v dobrem zdravstvenem stanju, pričakujejo pa nekoliko nižje količine, v povprečju od 10 do 15 odstotkov manj v primerjavi z letom prej. Klet, ki je v lasti Perutnine Ptuj, sicer v celoti grozdje odkupuje od kooperantov, letos pa računajo na okoli 1400 ton grozdja.

Odkupne cene na splošno ostajajo enake kot lani

So pa začeli tudi dolgoročne projekte za višji kakovostni razred izdelkov, kjer bo tudi cena na kilogram v prihodnje višja.

V konjiškem Zlatem griču bodo začeli trgati med 10. in 15. septembrom, kar bo odvisno od rezultatov meritev kakovosti grozdja. Po besedah direktorja Silva Žižka zaenkrat kaže dobro, ob tem pa upajo, da jim bo vreme naklonjeno do konca.

Letno načrtujejo okoli 1200 do 1300 ton grozdja, kar načrtujejo tudi za letos. Sami bodo poskrbeli za okoli 450 ton lastnega pridelka, ostalo bodo odkupili od kooperantov.

Glede odkupnih cen je dejal, da imajo zaradi spomladanskega dogajanja v zvezi z epidemijo še kar velike zaloge vina, aktualne razmere pa tudi ne obetajo normalnih pogojev za prodajo vina, zato so količine grozdja, cene odkupa in plačilne pogoje ohranili takšne kot v letu 2020.

Da je epidemija pustila precej posledic v vinski industriji, opozarjajo tudi v ormoški in ptujski kleti. Kot pravijo v družbi PF Wineries, je tako kot na ostala podjetja, tudi na njihovo poslovanje vplivala epidemija, ki je zahtevala določene prilagoditve v organizaciji, poslovanju in strategiji na trgu. Največ posledic je utrpela prodaja vina v gostinsko-turističnem sektorju, po drugi strani pa so beležili boljšo prodajo v trgovinskem sektorju.

Na Ptuju pravijo, da jim je največ težav povzročil padec prodaje v turističnem sektorju, kjer so v času "lockdowna" marsikje zabeležili celo popolno ustavitev prodaje. Na letni ravni je bila prodaja približno za petino manjša od predkoronskega leta 2019, kar se je še zlasti poznalo pri vinih z višjo dodano vrednostjo.

Piše Gregor Mlakar

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec