Če nikomur ni vseeno, kdo sedi na ustavnem sodišču, na tožilstvu, kdo bo delegiran evropski tožilec in kdo je direktor Slovenske tiskovne agencije, bi bilo ignorantsko pomisliti, da pa gre predsedniku DZ Igorju Zorčiču res le za višje cilje, za avtonomijo državnega zbora, ki si samo postavi svojega predsednika, ne pa da je nastavljenec vsakokratne večine.
Nihče kajpada ne računa, da bi na koncu postopka ustavne obtožbe ustavno sodišče Janezu Janši vzelo premierstvo. Če bi ga odstavilo, si ni težko zamisliti, v kako vrel politični kotel bi skočili ustavni sodniki; za njegov privržence – ki že zdaj z vrhom sodne oblasti na ravnajo v rokavicah – bi bil to državni udar. Nekateri so prepričani, da bi bila oprostitev Janeza Janše na ustavnem sodišču njegova velika zmaga, ker bi dobil potrdilo, da v njegovem ravnanju ni nič protiustavnega.
Vendar je Zorčič v enem od intervjujev dejal, da že izglasovana ustavna obtožba – potrebnih je vsaj 46 poslancev – v političnem smislu pomeni nezaupnico vladi. To bi bila politična sodba. Dve stvari sta tisti, ki sta tudi zanj še posebej sporni in tudi že dlje časa predmet intenzivne medijske in politične obdelave – financiranje STA in ignoriranje izbranih kandidatov za evropska delegirana tožilca.
V oboje sta vpleteni Evropska komisija in evropsko javno tožilstvo. Slednje bo začelo delo 1. junija, zato ne držijo trditve premierja Janše, da je za njegovo oziroma vladno imenovanje še čas. Naša dva predlagana tožilca morata skozi postopek imenovanja, se seznaniti z notranjimi postopki. Morda je že napočil čas, ko bi morala pravosodne ministrica Kozlovičeva ob ignoranci njenega (in tožilskega) predloga imen obeh tožilcev odstopiti.