Polnokrven in polnoleten bo priljubljeni prleški festival žanrskega filma spet povzročal nočne more od 9. do 16. julija. Letos bo praznovanje groze v znamenju enega od najbolj strašljivih pa tudi komičnih filmskih likov, serijskega morilca Freddyja Kruegerja iz kultne franšize grozljivk na ulici Brestov, ki se bo osebno sprehodil po prleškem pločniku slavnih. Osrednja gosta festivala bosta namreč igralec Robert ­Englund in režiser Jack Sholder.

Legenda pravi, da je neke noči (tako se bolje sliši, lahko je bil tudi dan), leta 1915, na vrata domačije v Ljutomeru potrkal izmučen, ranjen avstrijski vojak Fritz Lang. Naključje je hotelo, da mu je odprl vrata Karol Grossmann in ga gostoljubno sprejel ter oskrbel. V dolgih nočeh sta se pomenkovala o filmu ter knjigah in pionir slovenskega filma je tujcu razkril vse svoje filmske naprave ter ravno on – od tu dalje se legenda prevesi v čisto špekulacijo – Langa, dotlej študenta slikarstva, tako navdušil za filmsko umetnost, da je začel pisati scenarije in ga imamo danes za enega od največjih filmskih režiserjev 20. stoletja.

V rojstnem mestu slovenskega filma se je torej rodil tudi letos polnoletni festival fantastičnega filma in vina, ki se tokrat tretjič začenja v Ormožu, in sicer s poklonom stoti obletnici nemega filma Nosferatu, projekcijo bo v živo glasbeno opremil skladatelj Mitja Reichenberg.

V osmih dneh bo prikazanih 32 celovečernih, sedem dokumentarnih in 25 kratkih filmov. Med njimi, čeprav jih povezuje krvava sled, ne gre iskati rdeče niti, saj so selektorji, kot je na včerajšnji novinarski konferenci dejal organizator in programski vodja festivala Tomaž Horvat, med več sto žanrskimi filmi z lansko letnico odbrali tiste, ki so se jim zdeli najbolj zanimivi. Spet so med njimi izpostavili pet najboljših, ki se bodo potegovali za festivalsko nagrado hudi maček. To so odbita irska grozljiva komedija nasilja v družini vampirjev Moj brat je vampir režiserja Conorja McMahona, finska art grozljivka Valjenje o ganljivo grozljivem odraščanju dvanajstletnice, prvenec režiserke Hanne Bergholm, tajvanski festivalski hit Žalost Roba Jabbaza o mutiranem virusu, ki povzroči izbruh peklenskega nasilja na ulicah Tajpeja, ameriški mračni triler režiserke (tudi gostje festivala) Sylvie Caminer, ki je v filmu Sledite ji ujela duha časa v vsej njegovi bizarnosti in protislovnosti, prav tako bosta na festival svoj triler o zakleti hiši Zlotožnost pospremila režiser Alfonso Zarauza in igralka Ledicia Sola. O zmagovalcu bo odločala žirija v postavi Jack Sholder, italijanski producent Loris Curci in slovenski režiser Igor Zupe.

Za hudega mačka se bo potegovala tudi finska art grozljivka Valjenje o ganljivo grozljivem odraščanju dvanajstletnice, ki najde čudno jajce. Foto arhiv festivala

Sicer je Tomaž Horvat izpostavil še nekaj filmov, ki jih bodo zavrteli ob prisotnosti avtorjev, to so angleški grozljivi triler Očkova punca, španska grozljivka o medvrstniškem nasilju Pujska, novi film starega znanca evropskih filmskih festivalov Fabricea Du Welza Neizbežno, novi film Petra Stricklanda Gurmanske vihre in nemška grozljiva komedija O, ti sranje.

Hrupno v noč z glasbenimi dokumentarci

Za nagrado hrupni maček bo tekmovalo sedem glasbenih dokumentarcev, med njimi je zgledno število takih, ki so jih posnele avtorice. Dva filma sta delo hrvaških režiserk – Magda Mas je usmerila kamero v hrvaške reggaejaše Brain Holidays v filmu Grižljaj raja, One so tu Andrijane Mirne Marin pa je film o močnih in pogumnih akterkah na hrvaški glasbeni sceni. Jaka Čurlič je s kamero spremljal prvo desetletje festivala Punk Rock Holiday in ga strnil v film Zver iz Soče, Britanec Tim MacKenzie-Smith je posnel film o neopevanih junakih skupine Cymande. V selekciji sta tudi dva ameriška filma. Prvi govori o newyorški feministični umetnici Lydii Lunch (režirala ga je Beth B.), drugi, v režiji Philippa Virusa, se pokloni eni od najvplivnejših zasedb na ameriški vzhodni obali Dinosaur Jr. Avstralec Shaun Katz je posnel film Podzemje d.d., ki pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu alternativne rock scene, ki sta sledila uspehu Nirvane.

Nova domača horror tv-serija

Na festivalu se bo v četrtek, 14. julija, ob 21. uri ekskluzivno zavrtel tudi prvi del nove domače igrano-dokumentarne tv-serije Inhumanum: nečloveško ravnanje človeka v režiji Igorja Zupeta. Žanrsko jo je režiser opredelil kot opero o zlu, ki so jo navdihnili, kot je zapisal: »V prvi vrsti filmi eseji Dušana Makavejeva, Jožeta Babiča, »gesamtkunstwerk« H. J. Syberberga, morbidnost in depresivnost Larsa von Trierja, enostavnost in neposrednost francoskega novega vala, besedila in melodije slovenskih popevk in zgodovina slovenske ter slovanske umetnosti ...«

V osmih 50-minutnih epizodah se bodo zvrstile zgodbe o bolj in manj znanih umorih v Sloveniji. Vsaka epizoda bo zgoščena okoli ene teme: nasilje, umor, žrtev, intimni partnerski umori, detomori, preiskave in obdukcija. Serija ni nadaljevanka, čeprav deluje kot celota zaradi stalne zasedbe, v kateri so Timon Šturbej, Tamara Avguštin, Ludvik Bagari, Katarina Matejčič, Milena Zupančič in Marko Mandić, je dejal režiser. Osnova za serijo so bili sodni spisi primerov, ki sta jih z avtorjem scenaristične zasnove Boštjanom Brezovnikom prevedla v zgodbe in jih ­rekonstruirala s približno 150 igralci. Nadaljevanka je nastala v sodelovanju s policijo, pravniki, psihiatri, filozofi, na RTV Slovenija pa jo bomo lahko gledali ­novembra.

Prizor iz filma Žalost. Foto Arhiv Festivala

Tri retrospektive

Obema osrednjima gostoma bo posvečena retrospektiva. Robert Englund, ki ga lahko spremljamo v zadnji sezoni serije The Stranger Things, je z likom Freddyja Kruegerja ustvaril eno od največjih ikon grozljivega filma in postal globalni popkulturni fenomen. Nočno moro v ulici Brestov (1984) je lani ameriška Kongresna knjižnica izbrala za ohranitev v okviru narodnega filmskega registra zaradi njene »kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti«.

Jack Sholder se je med velikane žanrskega filma vpisal že s prvencem Alone in the Dark (Sami v temi, 1982). Sledilo je prvo in najbolj transgresivno nadaljevanje v filmski seriji o Freddyju Kruegerju Maščevanje v ulici Brestov (1985). Z najbolj znanim filmom Skrivač (The Hidden, 1987) je poskrbel za enega od bolj edinstvenih spojev znanstvene fantastike in policijskega trilerja. Sholder bo imel v Ljutomeru tudi predavanje, t. i. masterclas.

Drugo predavanje bo imel domači mojster grozljivke Tomaž Gorkič, ki bo prikazal tudi svoj novi kratki film Kurentova luna.

Poleg filmov obeh gostov si bo mogoče ogledati še ključna dela južnokorejskega žanrskega filma, ki so stalnica prleškega festivala.

V povorki bo letos gotovo tudi kakšen Freddy Krueger. Foto Arhiv Festivala

Delavnice groze, pločnik slavnih in zombi povorka

Medtem ko bodo polnoletni lahko preizkušali lokalno in regionalno vinsko ponudbo v enološkem delu festivala, bodo otroci lahko ustvarjali na filmskih delavnicah in se pripravljali na znamenito zombi povorko. Ta bo letos nekaj posebnega, saj bo plesala po ritmu zombi marching banda (v za to priložnost preoblečeni Pihalni orkester Ljutomer, ki letos praznuje visok jubilej, stoletnico delovanja). Z naslovom Nočna mora v Ulici trte se bo odvijal zanimiv fantastični dvoboj vinarjev proti kraft pivovarjem. O zmagi bo najbrž odločilo več žrtev.

Ljutomer bo z 18. Grossmannom dobil še prleški pločnik slavnih, na katerem bo zasijalo deset zvezd z imeni slavnih, ki so obiskali Ljutomer. To so Fritz Lang, Roger Corman, Ruggero Deodato, José Mojica Marins, sir Christopher Lee, Menahem Golan, Enzo G. Castellari, Franco Nero, Udo Kier, Gary Sherman, kot enajsti bo svojo zvezdo 12. julija lastnoročno razkril Robert Englund. Pločnik bo obogaten z virtualno resnično dimenzijo in bo nedvomno nova prleška znamenitost.