Seviqc 2023: Intervju z Josetxujem Obregónom

6.8.2023 | 09:30

Z baskovskim violončelistom Josetxujem Obregónom, ki nastopi na gradu Brežice koncertu letošnje izdaje Seviqc Brežice v sredo, 23.8.2023, smo pripravili intervju.

Kako izgleda vaš običajen dan, ko niste na potovanju?

Dopoldne in popoldne običajno urejam pisarniške zadeve in vadim, medtem ko so moji otroci v šoli. Potem pa imam (upam, da) zvečer nekaj časa za družino.

Kako izgleda vaše delo na instrumentu?

Zelo odvisno od obremenitve, včasih pripravljam novo skladbo ali program, drugič pa prebiram glasbo za morebitne nove projekte, kar je fascinanten proces.

Kako izgleda vaše delo z mladimi in kako dojemate njihov odnos do glasbe, kako jim jo posredujete?

Poskušam jih motivirati za poslušanje in spoštovanje glasbe ter kako pomembna je za človeštvo.

Kako načrtujete programski koncept?

Zelo je odvisno od tega, ali gre za monografijo ali kakšna je ideja v ozadju. V primeru CelloEvolution sem zelo trdo delal pri ustvarjanju nekakšne »velike suite«, ki zavzema celoten koncert.

Kje in kako zajemate ideje za oblikovanje koncertnega programa in s kakšnimi ovirami se srečujete?

Delo je vedno v teku in pomembno je ohraniti jasno predstavo, da mora biti program zanimiv z muzikološkega vidika, a tudi vznemirljiv za občinstvo.

Kako oblikujete koncertni program?

V primeru CelloEvolution sem delal na povezavah med tonalitetami in značaji vsakega posameznega komada, tako da ima vseh nek smisel.

Kako se srečujete z drugimi umetniki, kako se vključujete v druge ansamble in kako sestavljate svoj ansambel?

Imel sem srečo, da sem igral v številnih ansamblih, vse odkar sem se specializiral za historično izvajanje, od EUBO do l’Arpeggiata & Christina Pluhar ali Le Concert des Nations & Jordi Savall.

Kako pristopate do arhivov in kako jih raziskujete?

Zelo je odvisno od države. Pri tem programu je bilo zelo zanimivo, da vanj vključim nekaj glasbe iz Neaplja. Tako je bilo najbolje, da obiščem Neapelj in stvari fotografiram. Z vsako državo je drugače.

Kako vas sprejemajo ustanove, ki skrbijo za to kulturno dediščino, in s kakšnimi težavami se soočate v fazi, ko iščete in izbirate dela za program?

Običajno smo zelo dobro sprejeti! Običajno je težava najti sredstva za tovrstne projekte, vendar imamo v Španiji veliko srečo, saj imamo podporo številnih institucij na nacionalni ravni, kot so INAEM, AC/E, AECID, in na lokalni ravni v Madridu in pri baskovski upravi.

Kako lahko glasba in katerakoli druga umetnost prispeva v boljšo družbo?

Glasba in druge oblike umetnosti igrajo ključno vlogo pri spodbujanju boljše družbe. Spodbujajo kulturno razumevanje, empatijo in enotnost ter presegajo jezikovne ovire in povezujejo ljudi. Umetnost spodbuja kritično mišljenje in ustvarjalnost, pospešuje inovativnost in veščino reševanja problemov.

Kakšen je vpliv glasbe na počutje in zdravje ljudi, poslušalce in ustvarjalce?

Vpliva na čustva, zmanjšuje stres in prispeva k boljši kakovosti življenja.

Kakšen je vpliv umetnosti na izzive politike in varovanja okolja?

Mislim, da dviguje zavest. Toda glede varovanja okolja bi morali umetniki po turnejah potovati bolj z vlaki in manj z letali!!

Kako lahko umetnost kljubuje nasilju države nad svobodo izražanja, kakšne so vaše izkušnje?

Umetnost ima moč ponujanja alternativnih pripovedi, navdihovanja odpora in dokumentiranja zlorab človekovih pravic. Služi kot močna sila za družbeno preobrazbo.

Kako vidite prihodnost umetnosti in kakšna je njena vloga pri oblikovanju družbe v naslednjih stoletjih?

Težko je povedati, vendar upam, da bo še naprej spremljala družbo!!

Kako vidite v naslednjih desetletjih razvoj področja, ki mu pravimo stara glasba?

Že zdaj se hitro razvija, umetniška kakovost je vedno višja. Razvijala se bo tudi kot odgovor na spreminjajoče se kulturne, umetniške in znanstvene kontekste. Bolj ko raziskujemo, bolj se bo spreminjalo.

Kakšno bi bilo vaše priporočilo predsednikom držav, njihovim predsednikom vlad in ministrom za kulturo ter poslancem v parlamentih?

Da se moramo vsak dan boriti za obstoj umetnosti v vseh njenih oblikah, je zelo zaskrbljujoče. Tudi to, kako včasih izgubljamo občinstvo zaradi dejavnosti, kot so televizija in socialna omrežja. Pomembno je, da ohranjamo kakovost umetnosti in da izobražujemo od malih nog.

Spraševali so Stanka Dešnik (Krajinski park Goričko), Klemen Ramovš (Seviqc Brežice), Vesna Volk (Radio Slovenija) in Marina Žlender (Revija Glasna)