kitara Svet24.si

Umrl utemeljitelj slovenske kitaristike Tomaž ...

Kourtney Kardashian Svet24.si

Kourtney Kardashian ponosna na telo, ki ji je dalo...

gašper bedenčič Necenzurirano

Tonin in Žakelj na policijo prinesla tudi ...

milan kucan sr Reporter.si

Razvnete strasti v SD: Milana Kučana razkuril ...

popovic Ekipa24.si

Velika drama kapetana Celja: Po tekmi z Domžalami...

jure-podjavoršek Njena.si

Mojster Jure: Žena in otroci so moje življenje

luka doncic Ekipa24.si

Luka Dončić je postal del izbrancev in podpisal ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Bo 12. maj postal nov praznik - dan slovenske demokracije?

Deli na:
Bo 12. maj postal nov praznik - dan slovenske demokracije?

Ivan Oman - Foto: Bobo

Državni svetniki so na včerajšnji seji sklenili, da bodo v DZ vložili predlog dopolnitev zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Predlagajo, da se med državne praznike uvrsti tudi dan slovenske demokracije, ki bi ga obeleževali 12. maja, v spomin na ustanovitev Slovenske kmečke zveze. Praznik ne bi bil dela prost.

Nov praznik bi obeleževali v spomin na 12. maj 1988, ko je v Unionski dvorani nastalo prvo demokratično politično gibanje od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem - Slovenska kmečka zveza (SKZ). Kot so v DS zapisali v sporočilu za javnost, je eden glavnih očetov slovenske demokratizacije in osamosvojitve Ivan Oman za ta dogodek dejal, da je "priletela prva lastovka slovenske pomladi".

"Takrat so zavestni slovenski državljani, ne glede na to, ali so bili kmetje, delavci ali izobraženci, združeni v SKZ, stopili na novo, demokratično pot. Z vzpostavitvijo dne slovenske demokracije bi tako praznovali večstoletno prizadevanje slovenskega naroda za demokratično samoodločanje," so zapisali.

Na seji so imeli svetniki na mizi tudi zakonodajno iniciativo za spremembe zakona o Prešernovi nagradi, ki bi omogočale podelitev nagrad tudi posmrtno. To bi bilo po predlogu mogoče, če je umetniško delo ustvarjalcev postalo prepoznano kot vrhunsko šele po njihovi smrti. A po daljši razpravi pobuda ni dobila zadostne podpore med državnimi svetniki, so sporočili iz DS.



Poleg tega so svetniki podprli predlagano vladno novelo zakona o kmetijskih zemljiščih. Ob tem pa so opozorili, da morajo biti spremembe usklajene med vsemi deležniki. Opozorili so tudi, da so kmetijska zemljišča v primerjavi z gozdom premalo zaščitena. To se odraža tudi pri zahtevnih postopkih spreminjanja namembnosti gozda nazaj v kmetijska zemljišča, na drugi strani pa se sprememba zaraščenega kmetijskega zemljišča v gozd izvaja samodejno.

Podprli so tudi pobudo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, da bi morali zakonsko izenačiti pogoje za postavitev rastlinjakov na kmetijskih zemljiščih za pridelavo hrane in jih obravnavati po vzoru ureditve za pomožne kmetijske objekte.

DS se je na seji tudi seznanili s prednostnimi nalogami Francije, ki je z novim letom prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije. Potrdili so tudi umik zahteve za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena gradbenega zakona, saj je z novim letom ta zakon, ki je vseboval sporno določbo, prenehal veljati, so še sporočili iz DS.