V Izoli o skupnem razvoju slovenske in hrvaške Istre

Predstavniki občin in znanstvenih ter gospodarskih ustanov iz slovenske in hrvaške Istre so danes v Izoli na posvetu Istra 2030 govorili o čezmejnem sodelovanju. Organizatorji iz Rotary Cluba Koper Academia Litoralis in izolskega zavoda za spodbujanje podjetništva želijo, da bi takšni dogodki postali stalna platforma.

IZOLA > Kot je povedal predsednik Rotary Cluba Koper Academia Litoralis Roberto Biloslavo, je bilo na tem območju že več neuspešnih poskusov, da bi vzpostavili čezmejno komunikacijo. Zdaj so poskusili povezati različne deležnike.

"Mi bi si želeli, da bi se vzpostavila platforma, kjer bi se lahko predstavniki različnih jezikov, ampak istega teritorija in enakega kulturnega izhodišča, med seboj pogovarjali," je dejal. Po njegovih besedah so namreč prihodnji izzivi tako veliki, da jih ne bo mogoče rešiti brez medsebojnega sodelovanja.

Dogodek je bil podnaslovljen Trajnostni razvojni cilji in modro gospodarstvo za čezmejni preboj. Kot je pojasnil direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Izola Iztok Škerlič, modro gospodarstvo označuje vsa delovna mesta, ki so povezana s trajnostno uporabo morja. Ocenil je, da Slovenija in Istra pri tem zaostajata za povprečjem EU, v prihodnje pa si lahko obetamo več projektov in evropskih sredstev na to temo.

Predstavil je projekt Istraconnect, s katerim so vzpostavili čezmejni avtobus med Umagom in Izolo, ki je bil presenetljivo dobro zaseden, saj so si za cilj postavili le pridobitev podatkov, s pomočjo katerih bi ta linija lahko v resnici zaživela. Do zdaj je bil avtobus brezplačen, a so izračunali, da bi bila linija finančno vzdržna že, če bi bilo na avtobusu povprečno po 11 potnikov. Med projektom se je izkazala tudi potreba po javnem pomorskem potniškem prometu, je povedal.

Čas po ukinitvi mejnega nadzora je primeren za vzpostavitev prometnih povezav, ki so nekoč že obstajale, je spomnil poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža. Za povezavo avtocestnih omrežij mora po njegovih besedah prvi korak narediti Slovenija.

Regionalni razvojni center (RRC) Koper po besedah direktorja Giuliana Nemarnika že več kot 20 let sodeluje z Istarsko razvojno agencijo. Ocenil je, da na Hrvaškem lažje načrtujejo razvoj, ker lahko odločajo na ravni pokrajine (županije), občine pa morajo to spoštovati, medtem ko je v Sloveniji stališča občin težko poenotiti.

To, da v Sloveniji ni regij, je kot največjo oviro pri projektih sodelovanja izpostavil tudi izolski župan Milan Bogatič. Predstavnike lokalnih oblasti v obeh državah je pozval, naj pritisnejo na politike, da čim prej končajo spore glede ribištva.

Ankaranska podžupanja Barbara Švagelj je dejala, da bi lahko z občinami hrvaške Istre sodelovali pri zaščiti morskih območij. Sicer pa meni, da je najbolj naravno sodelovanje v kulturi.

Podžupan Umaga Mauro Jurman je povedal, da izvajajo projekt popolne obnove odvajanja odpadnih voda, s tem pa bodo dosegli dva cilja, ki bi lahko bila zanimiva tudi za občine slovenske Istre. Zaščitili bodo morje in dobili vir vode, ki jo bodo lahko uporabljali za tehnične namene ter tako prihranili veliko pitne vode.

Poudaril je pomen sodelovanja v zdravstvu oziroma tega, da lahko občani Umaga uporabljajo storitve izolske bolnišnice. Kot je spomnil, je od Umaga do bolnišnice v Puli 80 kilometrov, do Reke 100, do Izole pa samo 30. Občine morajo sodelovati tudi pri preprečevanju požarov ali morebitnih onesnaženj morja, je opozoril. Poudaril je še pomen kolesarske povezave do občine Piran in naprej vse do Trsta.

Po besedah podžupana občine Buje Corrada Dussicha ljudje želijo, da bi v izolsko bolnišnico hodili tudi na preglede, ne samo na urgenco. Premalo pretočne ceste na obmejnem območju bi po njegovem prepričanju lahko hitro razbremenili z avtobusnimi povezavami. Ocenil je, da vinjete oziroma cestnine na območju nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja niso v skladu z mednarodnimi sporazumi.

V razvojnem programu hrvaške Istre je zapisana tudi krepitev istrske identitete. Na vprašanje, kaj to pomeni, je županja Pazina Suzana Jašić odgovorila, da gre za podobno zgodovino na obeh straneh meje, skupen sredozemski način življenja in prelivanje slovenskih in hrvaških narečij ob meji. Posvarila pa je, da ne bi smeli za potrebe turizma ustvarjati neke lažne istrske identitete, ki ne obstaja več.

Po Škerličevih besedah se identiteta vidi v tem, da imamo čezmejno zaščiteno istrsko oljčno olje in pršut ter da vsakič ko delamo kakšen projekt, pomislimo, da lahko pokličemo tudi v Buje ali Umag in vprašamo, ali bi to delali skupaj.

Direktor Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar je opozoril, da v Istri prevladujejo mikro podjetja, saj so velika propadla. S tem je iz regije odteklo ogromno kapitala, brez katerega ni naložb v inovacije. V tem času je po njegovih besedah v Sloveniji prišlo do "blazne centralizacije", medtem ko ima hrvaška Istra zaradi regionalizacije prednost.

Direktor Istarske razvojne agencije Boris Sabatti pa je opozoril, da ima o Istri marsikdo napačno predstavo in jo povezuje le s turizmom. Šele v zadnjih letih, po propadu ladjedelništva, je delež turizma v BDP presegel predelovalno industrijo, je dejal.

---