Ponedeljek, 9. 8. 2021, 8.40
2 leti, 8 mesecev
Zgodbe, ki jih pišejo OI v Tokiu
Izjemna pot: od sirote v košari pred vrati sirotišnice do olimpijca #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,22
10
Ameriški olimpijec Jordan in njegov oče Jerry Windle. Jordana, ki so ga našli pred vrati sirotišnice, je posvojil pri 18 mesecih.
22-letni Jordan Windle je ameriški skakalec v vodo, ki je na olimpijskih igrah v Tokiu tekmoval v skokih z desetmetrskega stolpa. Njegova olimpijska pot se je sicer končala v polfinalu, a njegova življenjska pot sega onkraj rezultatov. Uteleša vse mogoče zgodbe o upanju.
Ko je bil Jordan Windle star 18 mesecev, ga je posvojil Američan Jerry Windle. Kot homoseksualni samski moški je bil prepričan, da nikoli ne bo postal oče, a se je razpletlo povsem drugače.
Neverjetna zgodba Jerryja in Jordana Windla:
Nekega dne je med obiskom zdravnika v čakalnici prebiral revijo, tam pa naletel na zgodbo o moškem, ki je posvojil otroka iz Kambodže. Ker besedilo nikjer ni omenjalo mame, se je odločil, da se na agenciji za posvojitve, ki je bila v članku omenjena, pozanima, ali bi lahko kot samski moški otroka posvojil tudi sam.
Odgovor je bil: DA in Windle je bil ves iz sebe.
Ljubezen na prvi pogled
Že čez nekaj mesecev so mu iz sirotišnice v Phnom Penhu v Kambodži poslali fotografijo dečka, ki so ga starši v košari pustili pred vrati sirotišnice, in Jerry ga je vzljubil že na prvi pogled.
Varuške v sirotišnici so malčka klicale Pisey, kar v prevodu pomeni "Mali scrkljanček". Menda zato, ker je bil deček zelo nežen, zelo rad se je crkljal in vedno želel, da ga nekdo pestuje.
Jordan in Jerry v sirotnišnici v Kambodži, kjer so ga našli v košari pred vrati.
Ko je Jerry pripotoval v Kambodžo in tam prvič srečal malega Jordana, ga je presenetilo, kako drobcen je za svoja leta. Zaradi številnih infekcij je bil tudi zelo bolehen, zaradi slabih razmer tudi podhranjen.
"Jordan je kot otrok prestal marsikaj in takoj, ko sem ga prvič vzel v naročje, sem mu obljubil, da bom storil vse, kar je v moji moči, da mu zagotovim kar najboljše življenje," se spominja Jerry, ki je svojega posvojenega sina odpeljal domov, v Fort Lauderdale na Floridi, kjer je takrat živel.
Naravni talent
In res. Ko je imel Jordan sedem let, ga je njegov oče med poletnimi počitnicami, ko je sam pomagal v bolnišnici, vpisal v tabor vodnih športov. Že prvi ali drugi dan je pritegnil pozornost glavnega trenerja na taboru Tima O'Briena, ki se mu je zdelo, da je Jordan neverjetno nadarjen za skoke v vodo. Otroci so namreč z meter visoke skakalne deske skakali v bazen.
O'Brienov oče, Ron O'Brien, je bil dolgoletni trener skokov v vodo ameriške reprezentance in enega največjih zvezdnikov tega športa Grega Louganisa.
"Tim mi je svetoval, naj Jordana vpišem v program skokov v vodo. Zabičal mi je: Tega otroka morate usmeriti v skoke v vodo. Nekega dne bo državni prvak, morda bo nekoč celo olimpijec," se spominja Jerry Windle.
"Rekel je, da ga Jordan spominja na Louganisa in da ima popolno telo za skakalca v vodo ter izjemno prostorsko predstavo."
Besede trenerja so se izkazale za preroške.
Jordan in Jerry sta se najprej preselila v Indianapolis, kjer je Jordan treniral v Nacionalnem centru za vodne športe, nato pa v Severno Karolino, kjer je začel trenirati pod okriljem trenerja Nunzia Esposte, glavnega trenerja za skoke v vodo na Univerzi Duke. Trenutno živi v Austinu v ZDA, kjer tekmuje za Univerzo Teksas.
Prvi devetih letih je osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka, od takrat so si uspehi sledili kot po tekočem traku.
Jordana trenerji opisujejo kot naravni talent za izvajanje skokov v vodo, ki se ob vsaki napaki zaveda, kaj je storil narobe in kaj mora popraviti, poleg tega pa ga krasita tudi izjemna odločnost in ambicioznost.
Jordan je v polfinalu skokov z desetmetrskega stolpa osvojil 9. mesto in za las zgrešil preboj v sobotni finale najboljše osmerice. Kljub temu je dosegel svoj cilj. Da uživa v spektaklu največjega športnega dogodka na svetu, da pokaže, kaj zna, in zabava gledalce, ki so tam lahko bili, predvsem pa, da poskrbi za to, da je njegov oče ponosen.
Ohranja stike z rodno Kambodžo
Tako kot so nanj ponosni v njegovi matični domovini Kambodži, kjer spremljajo njegov razvoj. Ko se je pri 16 letih vrnil v Kambodžo, kjer so organizirali ekshibicijsko tekmovanje v skokih v vodo, s katerim naj bi mlade navdušili za ta šport, ga je na letališču pričakala množica novinarjev, fotografov in snemalcev.
"Ko sva zagledala množico ljudi na letališču, sem najprej pomislil na to, da se je v državo vrnila Angelina Jolie ali pa da je tam kralj Kambodže, skratka nekdo, ki je zelo pomemben, nato pa se je izkazalo, da čakajo na Jordana. Začeli so vzklikati Pisey in takoj sem vedel, da so tam zaradi njega. Tega nisva pričakovala. Nisva vedela, kako dobro ga ljudje poznajo, a po zaslugi interneta se je izkazalo, da zelo dobro. V Kambodži je narodni heroj," je ponosen Jerry. Nič manj pa ponosa ob svoji zgodbi ne čuti Jordan.
"V Kambodžo sem odšel zato, da pripravim šov za otroke, ki niso imeli prave priložnosti za razvoj, in bilo je res neverjetno. S pomočjo prevajalca sem spregovoril o svoji zgodbi, o svojih koreninah in o tem, kako sem zaradi svojega očeta postal to, kar sem."
Jerry se tega govora spominja še danes. "Rekel jim je, da je tak kot oni, otrok iz Kambodže, in edina razlika med njimi in njim je ta, da je imel srečo in dobil priložnost. Takrat se je obrnil k predstavnikom oblasti in dejal, da si želi, da bi tudi ti otroci dobili podobno priložnost."
Šest let po tem govoru Jordan Windle nastopa na olimpijskih igrah. Uradno za ZDA, v srcu pa tudi za rodno Kambodžo. Nedavno si je namreč dal vtetovirati tatu zastave Kambodže, s čimer želi pokazati, da je del nje še vedno z njim.
"Najina pot je izjemna in še vedno traja"
Nastop na olimpijskih igrah je bil brez dvoma vrhunec športne kariere Jordana Winklerja, a je njegov oče zaradi omejitev v koronski dobi žal ni mogel spremljati v živo s tribun.
Jordan pravi, da bo kljub temu mislil na očeta, čeprav bo ta več tisoč kilometrov stran. "Ko me ljudje sprašujejo, zakaj se ukvarjam s skoki v vodo, jim povem, da izključno zaradi očeta, ki tako rad spremlja, kako skačem. Sam se zelo dobro zavedam, da brez njega in njegovih odrekanj, vse v mojo korist, brez njegove podpore in brezpogojne ljubezni danes ne bi bil tam, kjer sem. Za vse, kar imam, za vse svoje dosežke se mu moram zahvaliti. Najina pot je bila izjemna in še vedno traja."
Da je njuna zgodba izjemna, se strinja tudi Jerry, ki pravi, da je bila preobrazba v očeta zanj povsem naravna. "Ljudje so mi vedno govorili, kako veliko sem žrtvoval za sina, a sam na to gledam drugače. Vse, kar sem storil, je to, da sem mu ponudil priložnost in odprl nekaj vrat, zato da bi lahko postal najboljši človek in državljan sveta. Zame je vedno bil in bo na prvem mestu," je povedal oče. Pred leti sta povsem spontano skupaj napisala pravljico z naslovom "Orphan No More" (Nič več sirota), ki s pomočjo živalskih likov opisuje njuno zgodbo.
10