Po njegovih besedah je pregon kaznivih dejanj omejen predvsem na individualno odgovornost storilcev in ne na neko kolektivno ali politično odgovornost državnikov ali državnih organov, pa četudi gre za nezakonito in nerazumno ter škodljivo ravnanje. »Zelo teoretično in ob široki razlagi bi tako škodljivo in nevarno ravnanje lahko opredelili kot kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika, vendar menim, da dejansko elementov tega kaznivega dejanja ne bi bilo mogoče dokazati niti na ravni utemeljenega suma, ki bi moral biti podan za začetek postopka, kaj šele na stopnji verjetnosti, ki se zahteva za sodbo. Če ne prej, bi se zapletlo pri vprašanju, kdo – katera oseba – je odgovoren, glede na to, da je bil odlok sprejet na vladi,« pravi odvetnik.
Bolj ali manj enotno stališče pravnikov je, da vlada ne bi smela sprejemati ukrepov, ki posegajo v človekove pravice, brez ustrezne zakonske podlage. Odlok o izpolnjevanju PCT je nima. Zato se postavlja vprašanje, ali je podana odškodninska odgovornost države v primerih, ko bi bilo dokazano, da je škoda povezana z nezakonitim odlokom ali ukrepom. »Že ustava v 26. členu (pravica do povračila škode) določa, da ima vsak pravico do povračila škode, ki je povezana z oblastnim ravnanjem oziroma ravnanjem državnih organov,« uvodoma poudari Zakonjšek. A v isti sapi pripomni, da bi bil zahtevek dejansko in pravno zapleten, »saj bi bilo tudi v civilnem postopku treba ugotoviti protipravnost ravnanja in vse druge elemente odškodninske odgovornosti (vzročna zveza, odgovornost, škoda)«. tk
