To so zakoni, ki so državljanom pomembno pomagali na ekonomskem in socialnem področju

Datum:

Za razliko od prejšnje vlade, ki se je pri predlogih zakona med koalicijskimi partnerji zelo težko uskladila, je trenutna vlada dokazala, da se dobre rešitve in zakoni lahko sprejmejo s konsenzom. Vlada Janeza Janše s podpredsednikoma Zdravkom Počivalškom in Matejem Toninom je sprva sprejela deset PKP zakonov, s čimer so reševali krizo zaradi epidemije koronavirusa. V nadaljevanju se je vlada lotila koalicijskih zavez in je sprejela še druge zakone, ki urejajo gradbeništvo, debirokratizacijo, dolgotrajno oskrbo, gasilstvo, investicije, znanstvenoraziskovalne dejavnosti in naraščajoče se cene energentov.

V zadnjih dveh letih je bilo sprejetih deset PKP zakonov, ki so se izkazali kot uspešni, saj Slovenija beleži visoko gospodarsko rast in rekordno nizko brezposelnost. Pomoči so bili deležni v gospodarstvu in kulturi. Pomoč so prejele tudi najbolj ranljive skupine, med njimi študentje, prejemniki socialne pomoči, upokojenci in velike družine. Prav vsi so bili deležni turističnih bonov, tisti, ki pa jim delodajalec med epidemijo ni mogel omogočiti dela, pa so bili upravičeni do nadomestila na čakanje na delo ali skrajšanega delovnika. Našteli smo le nekaj ukrepov, bilo jih je še mnogo več.

Vlada je predlagala številne zakone, ki so bili kasneje vsi sprejeti v državnem zboru. Zakoni so, kot že omenjeno, v prvi vrsti pomagali državljanom pri spopadanju s krizo s covidom-19. Kasneje se je vlada osredotočila na dane zaveze in je predlagala zakone na področju staranja, gradbeništva, debirokratizacije, starajoče se družbe, gasilstva, investicij, znanstvenoraziskovalnih dejavnosti in visokih cen energentov.

Fotografija je simbolična. (Foto: STA)

Med prvimi je bil sprejet zakon o debirokratizaciji, katerega namen je poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem – z njim se namreč posega v 20 veljavnih zakonov in jih več kot 200 tudi razveljavlja. Bolj natančno, v drugem delu predlog zakona o debirokratizaciji razveljavlja 207 zakonov in vse podzakonske predpise, izdane na njihovi podlagi, ki se ne uporabljajo več. Določa se tudi prenehanje uporabe 18 zveznih jugoslovanskih zakonov. Uvaja se tudi uradni register, v katerem bodo zbrana vsa uradna prečiščena besedila državnih predpisov.

Omogočili so socialno kapico
V prvem delu zakona o debirokratizaciji je bil sestavljen iz sprememb in dopolnitev 20 zakonov z različnih področij. Prvi ukrep je bil, da se nad mejo šest tisoč evrov bruto ti prispevki prenehajo obračunavati – za plače nad šest tisoč evrov bruto smo uvedli socialno kapico. Da bi omogočili hitrejše in učinkovitejše poslovanje uradnih oseb s posamezniki, se v zakon o prijavi prebivališča in zakon o centralnem registru prebivalstva dodajajo podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu.

Foto: Pixabay

V zakonu o splošnem upravnem postopku se ukinja žig in pisanje datuma z besedo na vročilnicah ter omogoča pošiljanje obvestila o poslani pošiljki tudi prek SMS-ov, namesto ministra pa bodo lahko odločbe v posamičnih postopkih podpisovali vsi državni sekretarji. Pri plačilih s kartico v skladu s predlaganimi spremembami zakona o davčnem potrjevanju računov ni več treba izdajati računov. V zakonu o javnih uslužbencih se omogoča vročanje sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno elektronsko pošto. V zakonu o javnem naročanju se ukinja obvezno izvedbo projektnega naročila v določenih primerih.

Več let smo čakali na zakon o dolgotrajni oskrbi, a smo ga dobili
V zakonu o dolgotrajni oskrbi so sistemske rešitve, ko bodo upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic, ki bodo financirane iz javnih sredstev. Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike, razen institucionalne, je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.

Foto: Freepik

Zakon določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun. Do leta 2025 je predvideno sprejetje posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025. V zakonu so natančneje opredelili tudi višino začasnega denarnega prejemka, ki ga zavarovana oseba prejema v času do začetka koriščenja nedenarne pravice v dolgotrajni oskrbi. Zagotovljen je tudi neprekinjen prehod izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji z zdajšnjih predpisov v izvajanje dolgotrajne oskrbe po novem zakonu.

Nov gradbeni zakon z zmanjšanimi administrativnimi bremeni
Državni zbor je decembra sprejel nov gradbeni zakon, katerega namen je zmanjšati administrativna bremena in pospešiti trajnostni gospodarski razvoj v Sloveniji. S prenovo se nadgrajuje dosedanje uveljavljene postopke, mogoče bo hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi. Tako kot predlog zakona o urejanju prostora besedilo gradbenega zakona nadaljuje s procesom digitalizacije podatkov, postopkov in spremljanja izvajanja. Zakon je pričel veljati 31. decembra 2021, uporabljati pa se bo pričel 1. junija 2022.

Foto: Pixabay

Marca je začela veljati novela zakona o spodbujanju investicij, ki podjetjem omogoča čim hitrejše in lažje prilagoditve zahtevam za zeleni prehod ter preprečuje izgubljanje konkurenčnosti podjetij v primerjavi z drugimi državami. Med ključnimi spremembami sta tudi aktivacija vseh možnosti za dodeljevanje državnih pomoči za raziskave, razvoj in inovacije ter širitev definicije investicije. Investicije je tako mogoče izvesti tudi v raziskave, razvoj in inovacije, zato so upravičeni stroški tudi osebje, amortizacija instrumentov in opreme, amortizacija stavb in zemljišč, pogodbene raziskave, patenti in denimo režijski stroški.

Foto: Pixabay

Decembra je začel veljati nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki naj bi zagotovil pogoje za razvoj kakovostne in globalno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Zakon, ki se je začel uporabljati 1. januarja 2022, naj bi omogočal tudi hitrejši razvoj in boljše vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor.

Kljub polenom jim je uspelo sprejeti zakon o dohodnini
Državni zbor je pred nekaj dnevi sprejel novelo zakona o dohodnini, ki omogoča višje neto plače zaposlenih. Splošna olajšava se bo tako postopno do leta 2025 zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se znižuje s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer bo kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov se znižuje obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški in ostalo.

Foto: Pixabay

Februarja je državni zbor ob naraščajočih cenah energentov sprejel niz ukrepov v višini 200 milijonov evrov za pomoč ljudem in gospodarstvu. Ključni ukrepi so 150 evrov energetskega bona za določene skupine, razbremenitev računov za elektriko za podjetja in gospodinjstva, znižanje trošarine za pogonska goriva in kurilno olje, pomoč etažnim lastnikom pri nabavi zemeljskega plina ter enkratni znesek pomoči za podjetja. Premier Janez Janša pa je tudi napovedal, da bo vlada še danes sprejela uredbo in določila najvišjo ceno goriv na črpalkah.

Slika je simbolična. (Foto: STA)

Temeljni cilj vladnega predloga novele zakona o gasilstvu, ki ga je državni zbor sprejel prejšnji teden, je omogočiti nadaljnji razvoj gasilstva ter povečati usklajenost, racionalnost in učinkovitost izvajanja operativnih nalog gasilstva. Pomembna novost se nanaša na organiziranje operativnih gasilskih enot v gospodarskih družbah, ki morajo v skladu s tem zakonom organizirati operativno gasilsko enoto, saj predlog uvaja možnost, da se na posameznih zaokroženih industrijskih kompleksih organizira tudi skupna gasilska enota za več gospodarskih družb, ki opravljajo svojo dejavnost na tem območju.

Več gospodarskih družb bo lahko organiziralo skupno gasilsko enoto
Do zdaj je morala vsaka gospodarska družba organizirati svojo gasilsko enoto, kar pomeni tudi precej velik finančni strošek tako za organiziranje kot za delovanje enote. S predlogom se dopušča možnost, da se na posameznih zaokroženih industrijskih kompleksih (strnjena območja, na katerih se izvaja dejavnost, ki zahteva organizacijo operativnih gasilskih enot) lahko organizira tudi skupna gasilska enota za več gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki opravljajo svojo dejavnost na tem območju. Taka enota bo zaradi večjega števila gasilcev in opreme bistveno bolj operativno pripravljena za primer požara in druge nesreče.

Sara Rančigaj

Sorodno

Zadnji prispevki

Emilijo Stojmenovo Duh in njene prenosnike rešili koalicijski poslanci

Državni zbor je danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...