Havajski Ironman je triatlonce, ki so se borili za naslove svetovnih prvakov, zadnjič gostil oktobra 2019, ko je nemški superzvezdnik Jan Frodeno niz nemških zmag podaljšal na šest, sam pa se veselil že svoje tretje zmage. S časom 7:51:13 je postavil tudi neverjeten rekord. Za 3,862 km plavanja je potreboval 47 minut in 31 sekund, za 180,246 km kolesarjenja dobre 4 ure in 16 minut, maratonski tek pa je zmogel v času 2:42:43. Na prvem menjalnem prostoru se je zadržal slabi dve minuti, na drugem tri minute.

Konkurenca malce okrnjena
Jeseni 2020 in 2021 prireditve zaradi epidemije ni bilo, predlansko so odpovedali, lansko pa prestavili na 7. maj 2022. Tudi prizorišče bo drugo, ne Kona, ampak St. George v ameriški zvezni državi Utah, kar bo za večino udeležencev pot v neznano. Trasa je zelo zahtevna, kolesarsko traso označujejo kot brutalno. Konkurenca bo okrnjena, pri moških bosta med drugim manjkala Frodeno (poškodba ahilove tetive) in še en nekdanji zmagovalec Patrick Lange (poškodba rame ob nesreči na kolesu), pri ženskah pa Angležinja Lucy Charles-Barclay, ki je bila na zadnjih treh izvedbah druga.

Kdo so favoriti?
Ob odsotnosti Frodena naj bi se za zmago (štart v soboto ob 6.15 po krajevnem času oziroma ob 14.15 po srednjeevropskem) potegovala mlada norveška zvezdnika Kristian Blummenfelt (lani je v Tokiu slavil naslov olimpijskega prvaka) in Gustav Iden, čeprav nimata pravih izkušenj, saj imata le po en nastop na Ironman triatlonih (olimpijski triatlon je mnogo krajši: 1,5 km/40 km/10 km). Tu je še sloviti Britanec Alistair Brownlee, pa morda Američan Ben Hoffman, leta 2014 drugi. Pri ženskah je na stavnicah najvišje Anne Haug, ki bo imela kot branilka naslova v soboto številko 1.

Pleše v boj za prvih deset, a ne v soboto
Najboljši slovenski jekleni triatlonec, 38-letni David Pleše, ima za seboj že pet nastopov na havajskih Ironmanih, najboljši je bil leta 2016, ko je osvojil 17. mesto. Želje segajo še višje. "Moj cilj je deseterica, saj prav veliko havajskih preizkušenj nimam več pred sabo, ta šport pa je izjemno konkurenčen, vse več je mladih, ko se sprašuješ, le od kod so se vzeli," nam je v pogovoru povedal Pleše, ki se ni kvalificiral za sobotno preizkušnjo (mesta je le za 50 profesionalcev), upa pa, da bo lahko zraven že jeseni, ko se Ironman vrača na Havaje.

V Teksasu po dobrem plavanju odstopil
Pleše je letošnjo sezono začel pred dvema mesecema s spodbudnim osmim mestom na Ironmanu 70.3 v Dubaju. Za polovičko Ironmana je potreboval 3 ure 45 minut in 18 sekund, olimpijski in svetovni prvak Norvežan Blummenfelt je za njim zaostal štiri minute in zasedel 10. mesto. Zadnja preizkušnja v Teksasu žal ni prinesla zadovoljstva, čeprav je dobro kazalo. "Plaval sem zelo dobro, tudi na kolesu sem bil sprva v skupini s poznejšim zmagovalcem. A nato me je odrezalo, moral sem odstopiti, poznalo se je, da sem imel še dan prej zdravstvene težave."

Nesrečno ostal brez gelov
V Teksasu je imel še dodatno smolo, ker je izgubil gele: "Zgodilo se je na začetku kolesarskega dela tekmovanja, zapeljal sem na grbino in so mi geli odleteli. Ko je bil obrat, sem pospešil in gele pobral, toda večinoma so se že zlili, tako da mi je ostal le eden." V teoriji bi Plešeta prav lahko doletela še kazen: "Če tekmovalci kaj odvržemo zunaj prostora, ki je za to določen (trash zone), hitro dobiš kazen, tudi če to storiš nenamerno. Pa seveda moraš na takšnih tekmah paziti, da te ne kaznujejo zaradi vožnje v zavetrju, sploh če nisi Američan."

Naslednji cilj: prvenstvo v Des Moinesu
Vrhunski tekmovalec, kot je David Pleše, lahko na leto resno tekmuje le na dveh ali treh Ironmanih, zato mu je toliko bolj žal odstopa v Teksasu, ki bi mu lahko prinesel kvoto za nastop na svetovnem prvenstvu v Ironman triatlonu: "Moral bi biti prvi ali drugi. Tega sem sposoben. Nič, treba bo nazaj v ZDA, 12. junija grem verjetno na severnoameriško prvenstvo v Des Moinesu. Časa je še dovolj, veliko sem treniral, moram unovčiti dobro pripravljenost. Tam bo tudi več mest za SP, sploh ker bodo nastopili nekateri, ki so že uvrščeni na SP."

Na maratonskem teku zelo pomembna glava
David Pleše poudarja, da veliko trenira, vseeno pa ne pretirava v smislu dolžin. "Aerobne vzdržljivosti imam dovolj, nima smisla povečevati dolžine treninga. Izbrati je treba neko pametno intenzivnost, da se ohranja aerobna vzdržljivost." Da je triatlon garaški šport, seveda ni dvoma, tekmovalci morajo na koncu veliko pretrpeti. "S kolesa prideš že zelo utrujen in z bolečim hrbtom. Takrat bi najraje parkiral in končal. Teči moraš z glavo. Po dveh ali treh kilometrih spet steče, do 25. kilometra, potem je spet boj s samim seboj. Predvsem zadnjih 5 km je res težkih."

V nedeljo na dobrodelni tek
Ker David Pleše večinoma trenira (in tekmuje) v tujini, dodajmo, da ga bomo lahko v nedeljo spremljali tudi na slovenskih cestah. Udeležil se bo namreč dobrodelnega teka Wings for Life, ki se bo v nedeljo začel na Kongresnem trgu, pot pa bo tekače vodila mimo Domžal proti Kamniku in nato proti Cerkljam in nazaj proti Ljubljani mimo Spodnjega Brnika, Vodic in Smlednika. Gre za poseben format tekmovanja, ko tekači bežijo pred zasledovalnim vozilom, ki starta pol ure za njimi in povečuje svojo hitrost. Leta 2014 je Pleše zmagal (na slovenskem teku), pretekel je 59,74 kilometra.