Šolo na stran, počitnice naj bodo počitnice
Za 267.770 učencev in dijakov se danes končuje pouk v tem šolskem letu. Med njimi je po podatkih ministrstva za izobraževanje 776 učencev z začasno zaščito iz Ukrajine, ki so se v slovenski izobraževalni sistem vključevali od marca. Tudi to šolsko leto je zaznamovala epidemija. Čeprav šole niso bile zaprte, so bili številni otroci serijsko v karantenah, nekateri pa zaradi nasprotovanja staršev samotestiranju več mesecev niso šli v razred. Zdaj sledita dobra dva meseca počitka. Do 1. septembra naj se šola umakne.
Po treh šolskih letih z epidemijo počitnice potrebujejo ne le učenci, ampak tudi vsi zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Ravnateljica OŠ Danile Kumar Mojca Mihelič je še posebno izpostavila šolske svetovalne službe: »Te so v tem obdobju opravile zelo veliko delo. Otroci namreč skoraj niso mogli priti do pedopsihiatrov, psihologov, psihiatrov … Toliko agresije med otroki – navzven in obrnjene navznoter, kot so poskusi samomorov, samopoškodbenega vedenja in motenj hranjenja – kot smo je obravnavali letos, je do zdaj še nismo. Svetovalna služba pa je bila tista, ki je to sanirala in bila v pomoč zdravstveni službi, čeprav se svetovalnih delavk nikjer ne omenja.«
Z ministrstva za izobraževanje so pojasnili, da bodo šole tudi prihodnje šolsko leto lahko dodatno zaposlile svetovalne delavce, »ki bodo učencem pomagali odpravljati psihosomatske ter učne težave zaradi covida-19 in daljše odsotnosti od pouka. Sklep že velja, dodatno je možno zaposliti še 110 svetovalnih delavk.«
Čas za druga dela
Strokovnjaki opozarjajo, naj med počitnicami otroci resnično pozabijo na šolo. Kljub temu posamezni učitelji svoje učence opominjajo, da je treba kakšno vajo vendarle narediti. Miheličeva pravi, da bi morale biti počitnice počitnice: »Problem pa je, ker imajo otroci počitnice sredi leta, ko jim starši opravičijo veliko več kot tistih pet dovoljenih dni, in je šola postala samo še vrtec. Če je otrok delal vse leto, naj ima tudi počitnice take, kot se spodobi. Če pa ni, potem pa naj dela med počitnicami.«
Ključno pa je, da gredo na počitnice ne le šolske skrbi in reči, ampak tudi različni zasloni. Miheličeva ocenjuje, da se odrasli premalo zavedamo, kako zelo bi se morali otroci odklopiti: »Priklopljeni so skoraj ves svoj budni čas. Ves čas imajo pri sebi telefon. Nehote ali podzavestno ga pogledajo nekajkrat na uro, tudi če je uporaba v šoli prepovedana. Nekateri so res povsem odvisni.« Zdaj je čas za druge dejavnosti, kot je, denimo, kuhanje kosila: »Da bi ležal doma na kavču, je v nasprotju s tem, kar je zame pojem počitnic. Zdaj naj bi otrok čas preživljal drugače, kot ga preživlja med šolskim letom. Da gre na bazen s prijatelji, na kakšen hrib …«
Mediteranski nasvet
Da so počitnice namenjene počitku, je prepričan tudi ravnatelj Gimnazije Celje - Center Gregor Deleja: »To bo najboljša priprava na novo šolsko leto, tako za otroke, mladostnike kot tudi za starše in učitelje. Počitnice še zdaleč niso nekaj, kar zahteva mnoštvo objav eksotičnih fotografij na socialnih omrežjih, prav tako tudi niso tekmovanje, kdo bo potoval dlje in za več denarja. So nekaj, kar se mora zgoditi v nas in ustvarjati spomine, kar nam dajejo moč in samozavest za življenje, ki ga živimo tukaj in zdaj. 'Dolce far niente' je mogoče najboljši nasvet, ki nam ga lahko ponudijo bolj sproščeni narodi Mediterana. Ta 'sladkoba nedela' še zdaleč ni lenoba, ampak izkušnja užitka, ko naredimo nekaj zaradi sebe, ne zato, ker to od nas pričakujejo drugi. Ko se ustavimo in uživamo v pogledu naprej. Ko znamo videti lepoto in odpotovati daleč stran med platnicami dobre knjige, v harmonijah poletnega koncerta, tišini sončnega vzhoda, ko naše misli odplavajo v žuborenju hladnega potoka, ko umirimo svoj korak ob sončnem zahodu. Ko naš učitelj postanejo izkušnje, ki širijo obzorje in krepijo duha. Po tem, ko čas dopustniških dni posvetimo sebi, pa je dobro, da ga znamo delček odškrniti tudi drugim – družini, prijateljem in tudi tistim, ki potrebujejo našo ramo zato, da si lahko spočijejo tudi sami.«
