Prvi ameriški satelit v orbiti Venere
Nasin satelit Pioneer Venus 1 je bil eden od dveh enakih satelitov, namenjenih proučevanju atmosfere naše peklenske sosede.
To je bil prvi ameriški satelit v orbiti Venere, medtem ko so sovjetske sonde na planetu, kjer so sicer delovale le kratek čas, tudi pristajale.
Sovjetski sateliti so enak dosežek zabeležili že tri leta pred Američani. Satelit s kar 16 znanstvenimi instrumenti je potrdil, da ima Venera zelo šibko magnetno polje, njena atmosfera je sestavljena večinoma iz ogljikovega dioksida in majhnega deleža dušika, debeli oblaki, ki zastirajo pogled na površje, pa so iz žveplovega dioksida.
Pioneer Venus 1 je v orbito Venere 4. decembra 1978 vstopil po pol leta potovanja. Poleg senzorjev za atmosfero je bil opremljen tudi z radarjem, s katerim so izdelali topografski zemljevid dela površja. Podatki so kazali, da je Venera precej ravninska, se pa gorska gmota Maxwell Montes dviga skoraj 11 kilometrov visoko.
Satelit je imel predvideno osemmesečno življenjsko dobo, a je okoli Venere krožil kar 14. let. Radar so sicer 19. marca 1981 izklopili, leta 1991 pa so ga znova prižgali, ko se je orbita tako spremenila, da je lahko raziskoval južni del planeta. Maja 1992 se je začela sklepna faza, ker je gorivo pošlo. Vse globlje je tonil v atmosfero in tam tudi dokončno zgorel.
