DL: Naša naravna dediščina - Krvavi in Jarčev kamen

13.1.2024 | 11:00

Legendarni mejnik Krvavi kamen (Foto: Andrej Hudoklin)

Bogato poselitveno preteklost Gorjancev izpričujeta tudi dva skalna osamelca: Krvavi in Jarčev kamen. Znamenitejši je Krvavi kamen ob križišču gorjanskih cest na gozdnem obrobju pri Miklavžu. Gre za dober meter visok skalni samotar iz apnenca. Označeval naj bi mejo med posestmi in tudi med sosednjima narodoma in religijama. O njem je zapisano pestro ljudsko izročilo. Eno pravi, da so pri njem ob določanju meje živa zakopali nedolžno dekle in mladeniča, njun grob pa označili s Krvavim kamnom.

Drugo pripoveduje zgodbo o človeškem pohlepu. Janez Trdina je zapisal, da so se Kranjci in Žumberčani pri določanju meje srečali pri kamnu. Ker se niso mogli zediniti o njenem poteku, se je vnel prepir, ki je prerasel v poboj, in človeška kri je oblila kamen.

V Cerovem Logu vedo povedati, da je bilo ob določanju meje med Kranjci in Hrvati tudi neko dekle. Da se ne bi pozabilo, kje je meja, so ji odsekali prste. Dekle je bilo v resnici vila, zato je bil mejnik še dolga stoletja obarvan rdeče.

Ohranjeno je tudi izročilo, da je bil pri kamnu zakopan zaklad, ki je na kresni večer gorel z velikim plamenom. Zakopal naj bi ga neki tat, skrivnost pa je na smrtni postelji zaupal sojetniku v ječi. Ta se je napotil na Gorjance, izkopal zaklad, vendar mu na lahek način pridobljeno bogastvo ni prineslo sreče.

Drugi je Jarčev kamen ob Vlaški poti na grebenu med dolino Pendirjevke in Kobile, nad arheološkim območjem Zidani gaber. Erozijski procesi so na dolomitnem pobočju oblikovali več skalnih osamelcev. Najizrazitejši je prav 10 metrov visok Jarčev kamen. Na koga se nanaša ime, nihče več ne ve. Menda pa je kamen del nekdanjega mesta Pendir, ki naj bi se ob povodnji zrušilo v dolino.

Članek je bil objavljen v novembrski tiskani številki Dolenjskega lista

Andrej Hudoklin, Zavod za varstvo narave