REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Draginjski dodatki vlade so pravi korak, toda kako bomo preživeli ne le eno, pač pa »pet do deset težkih zim«?

Draginjski dodatki vlade so pravi korak, toda kako bomo preživeli ne le eno, pač pa »pet do deset težkih zim«?

Predsednik slovenske vlade Robert Golob je napovedal naslednje korake v boju z draginjo.

Poslanci so namreč včeraj pozno popoldne podprli vladni predlog za znižanje davka na dodano vrednost za električno energijo, zemeljski plin in les za kurjavo ter daljinsko ogrevanje.

Rešitev zato ni zgolj v drugačni energetski, pač pa tudi v drugačni geopolitični usmeritvi.

DDV se tako z 22 odstotkov začasno znižuje na 9,5 odstotka, SDS pa je predlagala, da bi ga znižali še bolj, in sicer na pet odstotkov.

Golob je dejal, da bi se seveda na videz dalo še bolj pomagati, a so pri predlogu sledili načelu, da bodo, ko bodo vsi predlogi sprejeti, odjemalci plačevali manj.

Razmislili bodo tudi o nižjem davku na hrano. Govoril je tudi o naftnih derivatih in povedal, da tukaj država nima povsem prostih rok, saj velja na tem področju evropska zakonodaja.

Glede kurilnega olja, s katerim se ogrevajo številni Slovenci, pa je dejal, da pripravljajo analizo, na podlagi katere se bodo odločili, ali je potreben poseg. Enako velja za utekočinjeni naftni plin.

Napovedal je še, da bodo za najbolj ranljive pred zimo zagotovo sprejeti še kakšni ukrepi.

Določili bodo tudi, kaj pomeni energetska revščina. Tisti, ki bodo ustrezali tem kriterijem, bodo deležni dodatka.

Težava, ki bo najbolj prizadela Slovenijo pa se tokrat ne nahaja za mejami Slovenije, pač pa izven nje.

Spodnji zemljevid lepo kaže, kako se cene megavatne ure elektrike dvigovale.

Še leta 2020 so bile te cene okoli 75-100 evrov, vse več pa se je smatralo za predrago.

Cene elektrike na borzah so rekordne. Za dobavo v prihodnjem letu na nemški borzi EEX znašajo več kot 630 evrov za megavatno uro pasovne energije in skoraj tisoč evrov za vršno energijo, to je energijo v času, ko je poraba najvišja.

V zadnjem mesecu so se skoraj podvojile.

Za primerjavo, gospodinjski uporabnik je za megavatno uro skupaj s priključno močjo, omrežninami, vsemi dodatki in DDV-jem julija plačal okrog 150 evrov, samo za električno energijo (kot se prodaja na borzi) pa okrog 50 evrov.

Robert Golob se kot strokovnjak za elektriko zagotovo spozna na nihanja cen na svetovnem trgu in je v tem pogledu med najbolj podkovanimi za razumevanje te situacije.

Toda problem je drugje – v tem, da je težava visokih cen geopolitična.

Povedano preprosto bi bilo mogoče vse te težave rešiti le tako, da do njih sploh ne bi prišlo.

Če ne bi bilo posledic pandemije covida-19 in vojne v Ukrajini, potem bi bile cene še vedno znosne.

A sedaj je jasno, da bodo visoke cene v EU stalnica, v kolikor bodo vlade v EU skupaj z ZDA vztrajale pri enaki smeri kot doslej, v upanju, da bo Rusija popustila in bo »poraženima« v Ukrajini.

V Nemčijio se je z demonstracijami v Saški že začela jesen jeze.

To pa se ne bo zgodilo zato, ker si Rusija ne bo mogla privoščiti poraza.

Rusija bo torej ali zmagovala in lomila obrambo Ukrajine še naprej, če pa bi ukrajinski vojski ob pomoči ZDA čudežno res uspelo spremeniti tok vojne ni dvoma, da bi Rusija tedaj lahko uporabila jedrsko, taktično orožje v Ukrajini.

Jo je v tem primeru lahko strah povračilnega napada ZDA in zaveznic z jedrskim orožjem?

Vsi vodilni geopolitiki se strinjajo, da je to neverjetno, kajti ZDA svoje varnosti ne bodo tvegale do te mere, da bi izzvale jedrski spopad z Rusijo.

To pa pomeni, da bo Rusija vojno v Ukrajini vodila še naprej tako, kot sedaj – počasi.

Pravo vprašanje zato ni, kako bomo preživeli letošnjo zimo, pač pa, kako preživeti naslednjih pet ali deset zim?

In prav to so prava vprašanja. Odgovor na ta vprašanja bi morala imeti tudi vlada, ki namerava vladati kar dva mandata.

Zaradi cen energije bo namreč lahko naslednjih pet do deset zim v Belgiji težkih.

To je izjavil predsednik belgijske vlade Alexander De Croo.

»Razvoj situacije je zelo težek po vsej Evropi. Nekatere industrije se soočajo z resnimi težavami zaradi visokih cen energije,« je dejal za RTBF.

In ker je Slovenija del EU to, kar velja za Belgijo, v veliki meri velja tudi za Slovenijo.

Nemški kancler Olaf Scholz pa se je pravkar vrnil iz neuspešnega obiska Kanade.

Kanadskega plina po sprejemljivih cenah za Nemčijo namreč ni – in ga ne bo.

Dokler bodo odnosi EU in Rusije slabi ali celo sovražni, je to stanje, na katerega je obsojen stari kontinent.

Plinska nahajališča so na drugem koncu države, za pot proti vzhodu bi bilo najprej zgraditi plinovode, nato plin petovoriti na ladje - drago in neekonomično.

Vse to kaže, da bodo draginjski dodatki, če se bo nadaljevalo po tej poti, morali postati stalni, hkrati pa bodo uničili proračune držav članic in osiromašili celotno EU.

Dokler bodo odnosi EU in Rusije slabi ali celo sovražni, je to stanje, na katerega je obsojen stari kontinent.

Evro je vreden že manj kot dolar.

Rešitev zato ni zgolj v drugačni energetski, pač pa tudi v drugačni geopolitični usmeritvi.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek