Slovenec doma porabi tri kilograme kave na leto; kako jo skuhati dobro?

V Sloveniji smo lansko leto za kilogram kave odšteli v povprečju 9,17 evra. To vrednost kave lahko pogledamo tudi iz drugega zornega kota – za ta znesek oziroma nakup je bilo v povprečju treba delati 71 minut, s povprečno neto plačo pa smo lahko kupili 139 kilogramov kave, so izračunali pri Sursu.

Leta 2020 je bilo v Sloveniji 366 slaščičarn, v katerih je leta 2021 skodelica espressa stala povprečno 1,33 evra.

Slovenci sicer doma v povprečju porabimo tri kilograme kave na leto. V našo državo smo jo lani uvozili skoraj 22.000 ton, skoraj tretjino iz Brazilije, je navedel podatke Surs. Po podatkih Mednarodne organizacije za kavo prav Brazilija proizvede tudi približno tretjino svetovne ponudbe, kar je približno dvakrat več kot drugouvrščeni Vietnam.

Leta 2020 je EU iz tujine uvozila 2,9 milijona ton kave v vrednosti 7,5 milijarde evrov. Količina se je v primerjavi z letom 2010 povečala za sedem odstotkov (2,7 milijona ton), kažejo podatku Eurostata. Večina uvožene kave iz držav nečlanic EU je prišla iz dveh držav: Brazilije (933.000 ton, uvoženih v EU, ali 32 odstotkov celotnega uvoza zunaj EU) in Vietnama (642.000 ton, 22 odstotkov). Druge države zunaj EU, iz katerih v EU uvažamo večjo količino kave, si sledijo: Honduras, Uganda, Kolumbija, Indija, Peru, Etiopija in Indonezija.

Omenjena uvožena kava je v glavnem potovala v Nemčijo (1,1 milijona ton uvoza ali 38 odstotkov celotnega uvoza zunaj EU), Italijo (559.000 ton, 19 odstotkov) in Belgijo (309.000 ton, 11 odstotkov). Sledita Španija in Francija.

Italija in Nemčija vrhunski proizvajalki kave

Po podatki Eurostata je EU leta 2020 proizvedla več kot 1,9 milijona ton kave. Količina se je glede na leto 2010 povečala za 10 odstotkov (1,8 milijona ton). Proizvodnja kave v EU je bila vredna skoraj 11 milijard evrov, kar je bilo približno 4,2 kilograma na prebivalca leta 2020.

Med državami članicami EU je največ pražene kave leta 2020 proizvedla Italija (616.000 ton ali 32 odstotkov celotne proizvodnje EU, sledili sta ji Nemčija (571.000, 30 odstotkov) in Francija (149.000, 8 odstotkov), nato še Nizozemska, Španija in Švedska.

Leta 2020 je teh šest držav članic EU proizvedlo 89 odstotkov celotne proizvodnje pražene kave v EU, kažejo podatki Eurostata.

'Če želite piti dobro kavo, je ne vrite večkrat'

Približno 75 odstotkov svetovne proizvodnje predstavlja arabika, 20 odstotkov robusta, preostalih pet odstotkov pa predvsem lokalne vrste, ki niso nujno vezane na mednarodno trgovino, je pred časom za naš portal pojasnil strokovnjak in pražar Tine Čokl, ki sicer sam prisega na arabiko.

Takrat je svetoval, da če želimo tudi doma in ne zgolj v gostinskih lokalih piti dobro kavo, je nikar večkrat ne zavrimo.

Ob tem je pojasnil, da je kava optimalno sveža v prvem mesecu po praženju. Vse, kar je daljše od enega meseca, povzroči monotonost kave. "Izgubijo se vsi majhni, toda pomembni preskoki v aromah in okusih. Izgine vse tisto, zaradi česar sam pravim, da je kava živa." Kot je še izpostavil, pa je v zadnji fazi pomembno, da kavo zmeljemo tik pred samo pripravo. "Kajti v tej fazi se svežina ne meri več v mesecih, niti v tednih, temveč v minutah."

Čokl je zato vsem, ki želijo tudi doma izboljšati okus kave, predlagal, da začnejo razmišljati o sprotnem mletju kave. Tako kot so jo včasih ljudje pogosto mleli sami z ročnimi mlinčki tik pred pripravo. In zakaj je boljša, če jo meljemo sproti? Kava je po mletju 'sveža' kvečjemu še 15 minut, je pojasnil sogovornik. Če ste tiste vrste potrošnik, ki kupuje zmleto kavo v embalaži z enoletnim rokom uporabe, se morate vsekakor vprašati, kakšno kavo pravzaprav pijete, je menil: "Mleta kava je velika potuha na račun kakovosti. Je ceneno poenostavljanje sicer občutljivega postopka priprave kavnega napitka in je smešno, da se v takih okoliščinah sploh razglablja o boljših in slabših načinih priprave. Če greš po bližnjici, navadno zamudiš veliko lepega," je poudaril Čokl.

Kako doma skuhati dobro kavo?

"Če želim odgovoriti na vaše vprašanje, kako doma skuhati dobro kavo, velja slediti temu: vode ne smete sladkati, segrejete jo skoraj do vretja, ko boste opazili številne mehurčke na dnu posode, ki bodo hiteli proti površju, posodo umaknete z ognja in ga ugasnete, ker ga ne boste več potrebovali. V vodo vmešajte običajno količino kave in počakajte približno dve minuti. Po tem času se bo večina kave že posedla na dno posode, kar zmanjša verjetnost, da bi se vam usedlina pri nalivanju vsiljevala v skodelico. Zaželeno je namreč, da imate v skodelici čim manj usedline, kajti ta ves čas pitja v napitek prispeva svoje sestavine. Se pravi, dlje časa ko pijete kavo, bolj kompleksna bo in hkrati tudi 'močnejša'. S tem mislim predvsem na moč učinkovin (kofein, klorogenska kislina, nikotinska kislina, kininska kislina, trigonelin ...). Sladkor dodajate poljubno v prazno skodelico in čez nalijete kavo. Vsakršno mešanje kave vznemiri morebitno usedlino, ki preide znova v suspenzijo in s tem dobi več možnosti, da obremeni kavni napitek," je svetoval Čokl.