Po zahtevi sindikatov javnega sektorja

Ustavno sodišče začasno ustavilo dvig plačnega stropa za zdravnike

L.J./STA
11. 2. 2022, 14.10
Posodobljeno: 11. 2. 2022, 18.30
Deli članek:

Preden bi sprejelo končno odločitev, je ustavno sodišče zadržalo izvrševanje člena zadnjega interventnega zakona PKP 10, ki za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v sistemu plač v javnem sektorju.

Bobo
Fotografija je simbolična.

Odločitev sodišča prihaja sredi pogajanj vlade in reprezentativnih sindikatov o višjih plačah ravno na podlagi sporne določbe.

Zadnji interventni protikoronski zakon (PKP 10) je bil sprejet konec preteklega leta. Za zdravnike in zobozdravnike je do konca leta 2022 dvignil plačni strop za šest razredov, do 63. razreda.

Zahtevo za presojo ustavnosti dviga plačnega stropa so na ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki petih sindikalnih central, in sicer Branimir Štrukelj, Jakob Počivavšek, Evelin Vesenjak in Peter Majcen.

"PKP 10 je vsaj začasno omogočil napredovanje najbolj sposobnih zdravnikov specialistov preko 57. plačnega razreda, v katerem se sedaj gnete največje število. S tem se omogoči premik navzgor tudi mladim zdravnikom, ki so prav tako podplačani. A ustavno sodišče spet politizira," je danes na Twitterju zapisal Janša.

Dvomijo namreč, da je dvig plačnega stropa za zgolj eno od skupin javnih uslužbencev kakorkoli povezan z interventnimi ukrepi za omilitev posledic epidemija covida-19. "Po naši presoji gre za tujek, za nekakšnega podtaknjenca, ki je vladi omogočil izogniti se natančno predpisanim postopkom za spreminjanje plačne lestvice, ki so opredeljeni v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, hkrati pa se izogniti tudi obvezujočem in obveznim usklajevanjem teh sprememb z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja," je v začetku januarja opozoril Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja.

Zahteva za presojo ustavnosti je bila zato primarno utemeljenega na določilih zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki v takšnih primerih, ko je državljanom odvzeta pravica do referenduma, omogoča presojo skladnosti zakona oziroma posameznih zakonskih določb z ustavo.

Ustavno sodišče ocenjuje, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega spornega člena povzročilo hujše škodljive posledice. "Če bi se izkazale trditve predlagateljev za utemeljene, bi izvrševanje izpodbijane zakonske določbe torej povzročilo poseg v same temelje plačnega sistema brez socialnega dialoga, ki ga za nazaj ni mogoče vzpostavljati," so zapisali v obrazložitvi.

Izpodbijana zakonska določba bi omogočila izdajo novih odločb o plačah oziroma sklenitev aneksov k pogodbam o zaposlitvi, ki bi bili sklenjeni v skladu z zakonodajo, veljavno v tistem času, torej spornim členom in kolektivno pogodbo. Če bi člen ustavno sodišče kasneje razveljavilo, za nazaj ne bi bilo mogoče zahtevati vračila preveč izplačanih plač, s tem pa bi prišlo do nepovratnega oškodovanja javnih sredstev.

"Poleg tega bi bila v opisanem primeru onemogočena pravica volivcev do referenduma. Če bi namreč DZ kasneje sprejel zakon z enako vsebino in bi bil o njem razpisan referendum, bi volivci glasovali o nečem, kar bi bilo lahko že vsaj deloma izvršeno," so še zapisali ustavni sodniki.

Zdravniški sindikat Fides odločitev ustavnega sodišča ni presenetila, prav tako jih ne bo odvrnila od njihove temeljne zahteve po izstopu zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega sistema plač. Ob tem jih skrbi nestrpen odnos družbe do zdravnikov. V torek se bo sestal glavni stavkovni odbor.

Po drugi strani pa zadržanje izvrševanja spornega člena pomeni le, da tudi za zdravnike in zobozdravnike enako kot za vse druge javne uslužbence velja omejitev 57. plačnega razreda kot najvišjega, ki ga je mogoče doseči.

Zakonodajalec ima tudi po oceni ustavnega sodišča kljub zadržanju izvrševanja člena možnost, da tistim zdravnikom in zobozdravnikom, ki so pri svojem delu obremenjeni zaradi zdravljenja bolnikov s covidom-19, finančno enako kot doslej pomaga z dodatki in s tem vsaj začasno zaustavi morebitne odhode zdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema.

Glede na naravo zahteve bo sodišče tudi takoj nadaljevalo z odločanjem o zadevi. Sklep je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta dala odklonilni ločeni mnenji.

Ustavno sodišče ocenjuje, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega spornega člena povzročilo hujše škodljive posledice. Glede na naravo zahteve bo sodišče tudi takoj nadaljevalo z odločanjem o zadevi.