11. januarja 1922 je 14-letni Kanadčan Leonard Thompson, ki je imel sladkorno bolezen tipa 1 in se je zaradi hudih zdravstvenih težav zdravil v bolnišnici v Torontu, prejel prvo injekcijo inzulina. Terapija z inzulinom mu je rešila življenje, hkrati pa je ponudila upanje za preživetje vsem ostalim hudim sladkornim bolnikom po svetu. Pred tem dogodkom je pomenila diagnoza sladkorne bolezni tipa 1 zanesljivo smrt.
Prva injekcija inzulina je sicer zaradi nečistoč, ki jih je vsebovala, pri Leonardu povzročila alergijsko reakcijo, a so do naslednje aplikacije inzulina le-tega še dodatno očistili in 12 dni za prvo injekcijo je Leonard dobil drugi odmerek, ki pa ni povzročil alergijske reakcije in je omogočil Leonardu, da je z rednim jemanjem inzulina končno lahko zapustil bolnišnico. Umrl je star 26 let, zanj pa je bila usodna pljučnica.
11. januar 1922 tako v svetu diabetesa predstavlja prelomno točko, saj so se po tem uspešnem dogodku začela prizadevanja za izboljšave v procesu izolacije inzulina in za njegovo širšo dostopnost in uporabo.
Uporaba inzulina pri človeškem bolniku je sledila odkritjema kanadskih znanstvenikov Fredericka Bantinga in Charlesa Besta leto poprej, ko sta uspešno izolirala inzulin iz trebušnih slinavk psov in uspešno zdravila sladkorno bolezen pri psih.
Svetovni dan diabetesa na dan odkritja inzulina
Svoja odkritja sta objavila 14. novembra 1921, zaradi česar je ta dan proglašen za svetovni dan sladkorne bolezni. Dva meseca kasneje sta pričela s pripravo inzulina, ki bi bil primeren za zdravljenje ljudi. Uporabila sta ekstrakt trebušnih slinavk goved iz klavnice, je za STA pojasnila Draženka Pongrac Barlovič s katedre za interno medicino na ljubljanski medicinski fakulteti.
"Metoda pridobivanja inzulina se je od takrat nenehno izboljševala. Sedaj pridobivamo inzulin z biotehnološkimi postopki s pomočjo genetsko spremenjenih bakterij, v katere je bil vstavljen humani gen za inzulin," je še pristavila.
Bolnikov s sladkorno boleznijo je sicer vse več tako v Sloveniji kot v svetu, še posebej s tipom 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in nezdravim življenjem.
Porast diabetesa v Sloveniji
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo pri nas leta 2020 po ocenah 173.846 sladkornih bolnikov, kar je približno 2700 več kot leto prej. Tistih, ki jemljejo zdravila, je bilo 118.215, kar je 1,6 odstotka več kot leto prej in skoraj tretjina več kot leta 2010. Od 59.000 do 127.000 ljudi ima sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. Še posebej veliko jih je v vzhodni Sloveniji med starejšimi od 60 let in tistimi s prekomerno težo.
Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 % vseh oseb s sladkorno boleznijo. Previsok krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo laično, je pri tipu 2 sladkorne bolezni posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo prek ust in zdravljenja z zdravili, ki se z injekcijo dajejo v podkožje kot npr. inzulin.
Sladkorne bolnike je po navedbah NIJZ zelo zaznamovala tudi epidemija covida-19. Številni so morali v bolnišnico s hujšim potekom bolezni, veliko jih je zaradi covida-19 tudi umrlo.
Na nedavni nacionalni konferenci obvladovanja sladkorne bolezni so opozorili, da narašča število umrlih tudi zaradi sladkorne bolezni kot osnovnega vzroka smrti. Leta 2020 je tako pri nas umrlo 443 ljudi, leta 2019 je bilo umrlih 380, leta 2018 pa 282.
Z naraščanjem števila sladkornih bolnikov pri nas se vsako leto povečujejo tudi izdatki zdravstvene blagajne. Ta je v zdravila leta 2020 vložila 39 milijonov evrov, kar je slabe tri milijone več kot leto prej. Za medicinske pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni pa je šlo 21,88 milijona evrov ali dober milijon več kot leto prej.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.