S Pulitzerjem ovenčan strip o holokavstu prepovedali zaradi gole miši in osmih grdih besed

Roman v stripu Maus je zagotovo eno najbolj znanih del o grozotah holokavsta. Danes 73-letni Art Spiegelman nas vodi med dvema prizoriščema, (pred)vojno Poljsko in sodobnim New Yorkom ter pred nami razgrne zgodbo svojega očeta, ki je preživel Auschwitz. Delo, v katerem so Judje prikazani kot miši, Nemci pa kot mačke, je težko zgodovino neposredno, že skoraj brutalno približalo novim bralcem, knjigo so izdajale založbe, ki sicer ne tiskajo stripov, Spiegelman pa je zanjo dobil Pulitzerjevo nagrado. Ob vsem tem ni čudno, da se je znašla tudi na seznamu priporočene literature za številne šole. 

Tu pa nastopi desetčlanski odbor šole v okrožju McMinn v Tenneseeju, ki je v pretirani skrbi za dobrobit svojih 13- in 14-letnikov delo soglasno prepovedal. Med drugim jih je zmotilo osem kletvic in ena podoba gole ženske, pravzaprav miši. "V knjigi je uporabljen grob in sporen jezik," je njihov sestanek odprl direktor šole Lee Parkison. Nadaljeval je, da se je že posvetoval z odvetnikom in kot pravijo, so se odločili, da je najboljši način, da popravijo jezik v tej knjigi, da se znebijo osmih kletvic in sporne slike ženske, poroča Guardian. Naj na tem mestu še enkrat ponovimo: gre za sliko gole miši. Ker pa bi s tem posegali v avtorske pravice, se jim je zdelo bolje, da knjigo preprosto prepovejo. 

Na sestanku so se spravili tudi na Spiegelmana osebno, eden od članov odbora je tako dejal, da naj bi avtor ustvarjal tudi za Playboy in da že zato njegovih del v osnovnih šolah ne bi smeli dovoliti. Isto osebo so zmotili tudi prizori ubijanja. "Delo prikazuje, kako obešajo ljudi in ubijajo otroke. Zakaj izobraževalni sistem dovoljuje takšne stvari? To ni niti pametno niti zdravo," je dejal. Ali bi torej želel otrokom, ki so že zakorakali v puberteto, predstavljati olepšano različico zgodovine, Guardian ne poroča. O holokavstu, v katerem je življenje izgubilo šest milijonov Judov, je sicer isti član dejal le: "Ne pravim, da to ni bilo grozljivo, brutalno in kruto."

Razprava se je nadaljevala, nazadnje so prišli do predloga, da bi pregledali kar celoten učni program, da se ne bi še kje skrivala vulgarni jezik in podobe. 

Odbor je s svojo odločitvijo povsem povozil nekdanjo učiteljico zgodovine na šoli Julie Goodin in Melasawn Knight,  ki bdi nad izpolnjevanjem učnega programa. "Lahko govorim o zgodovini, saj sem učiteljica zgodovine in povem vam, da v holokavstu ni bilo nič lepega. Zame je ta strip odličen način predstavljanja tega grozljivega časa," jih je zavrnila prva. Druga pa je dejala: "Ljudi so obešali, ljudje so delali samomore in bili so ubiti, več kot šest milijonov je bilo umorjenih. Avtor to prikazuje, ker je resnična zgodba, ker je njegov oče to preživel."

"Ostal sem z odprtimi usti," pa je za CNBC zadevo komentiral avtor sam in ugibal, da je v resnici člane odbora bolj kot nekaj spornih besed in ena slika zmotila sama vsebina. Ob tem se je spomnil na številne mlade, ki jih je srečal in ki so se o holokavstu učili prav iz Mausa. Po njegovem gre za iracionalno odločitev, sprejeto v jezi, stiski ali vznemirjenju. A je več kot to. Je namreč le še eden v dolgi vrsti prepovedi literarnih in drugih del,  ki jih sprejemajo odbori v ameriških šolah. Tako so v eni od njih pred dnevi prepovedali klasiko ameriške literature Če ubiješ oponašalca pisateljice Harper Lee. Lani pa je razburjal nasvet upravitelja enega od teksaških šolskih okrožij, naj učitelji, ki predavajo o holokavstu, enakovredno prikažejo tudi drugo stran.