REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dovoljenje za »invazijo na Haag«: Kako se ZDA ščitijo pred obsodbo za storjene vojne zločine?

Dovoljenje za »invazijo na Haag«: Kako se ZDA ščitijo pred obsodbo za storjene vojne zločine?Nikoli preiskani in nikoli obsojeni ameriški vojni zločini. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

ZDA niso ratificirale mednarodne dokumente, na podlagi katerih je bilo ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče in so se večkrat spopadle s tem organom, vključno z uvedbo sankcij proti uradnikom taistega sodišča, ki so leta 2020 preiskovali obtožbe o ameriških vojnih zločinih v Afganistanu.

Leta 2002 je namreč ameriški kongres v okviru širšega Zakona o zaščiti ameriških vojakov sprejel t. i. Zakon o invaziji na Haag, ki predvideva uporabo vojaške sile, če bi bili ameriški državljani obsojeni vojnih zločinov pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC).

Poleg tega ta zakon vsem institucijam ameriške vlade prepoveduje sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem v kakršni koli preiskavi ali postopku proti državljanom ZDA.

Kot je leta 2002 pojasnila organizacija Human Rights Watch, zakon, ki ga je podpisal tedanji ameriški predsednik George W. Bush, predvideva umik ameriške vojaške pomoči iz držav, ki so ratificirale sporazum o članstvu v Mednarodnem kazenskem sodišču.

Sporni zakon hkrati omejuje sodelovanje ZDA v mirovnih operacijah Združenih narodov v primeru, če ZDA najprej ne dobijo imunitete pred pregonom.

V zadnjem oddelku zadevnega zakona je izrecno zapisano, da ta »na noben način ne preprečuje ZDA, da bi pomagale mednarodnim prizadevanjem za prijetje Sadama Huseina, Slobodana Miloševića in Osame bin Ladna«.

V nadaljevanju piše, da omenjeni zakon Združenim državam Amerike ne preprečuje, da nudi »pomoč Mednarodnemu kazenskemu sodišču glede razmer v Ukrajini«.

Zakon je bil sprejet malo manj kot leto dni po začetku ameriške invazije na Afganistan.

In približno devet mesecev pred začetkom invazije na Irak.

ZDA niso članice Mednarodnega kazenskega sodišča in so s tem organom večkrat prišle v spor, vključno z uvedbo sankcij proti uradnikom ICC v Haagu, ki so leta 2020 preiskovali obtožbe ameriških vojnih zločinov v Afganistanu.

To potezo je sodišče v Haagu obsodilo in jo označilo za poskus ustrahovanja in spodkopavanja mednarodne pravice oz. vladavine prava.

Sodišče v Haagu je obsodilo sporno potezo Washingtona in jo označilo za poskus ustrahovanja in spodkopavanja mednarodne pravice oz. vladavine prava. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

»Ti prisilni ukrepi, uperjeni proti mednarodni pravosodni instituciji (ICC) in njenim javnim uslužbencem, so brez primere in predstavljajo resne napade na Sodišče, sistem Rimskega statuta mednarodnega kazenskega pravosodja in vladavino prava na splošno,« je ICC pred več kot dvemi leti zapisal v svoji izjavi.

Nikoli preiskani in nikoli obsojeni ameriški vojni zločini. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

In zdaj se je ameriška hinavščina spet znašla v središču pozornosti.

Kot je nedavno poročal New York Times, Pentagon administraciji Joeja Bidna ni dovolil, da bi z Mednarodnim kazenskim sodiščem delila informacije, ki so jih zbrale ameriške obveščevalne agencije in ki naj bi domnevno pomagale pri obsodbi Rusije.

»Vojaški voditelji ZDA nasprotujejo sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem v preiskavi proti Rusom, ker se bojijo vzpostavitve precedensa, ki bi lahko utrl pot za kazenski pregon Američanov,« opozarja New York Times.

Sodišče je bilo ustanovljeno leta 1998 s sprejetjem Rimskega statuta, ki je začel veljati leta 2002, potem ko je bila izpolnjena zahteva 60 ratifikacij.

Doslej je statut podpisalo 123 držav.

Med članicami sodišča poleg ZDA ni ne Ukrajine ne Rusije, ne Kitajske, Indije, Turčije in Savdske Arabije.

Nekdanji ameriški predsedniki: Barack Obama, George W. Bush in Bill Clinton. »V obdobju 23 let je trojica sprožila intervencije v 9 državah in zagrešila smrt več kot 11 milijonov civilistov, toda noben si jim ne upa reči, da so teroristi«, je družbena omrežja spomnila Nathalie. Niti sojenj za storjene vojne zločine ameriških sil pod njihovo komando - seveda ni bilo... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

ZDA so bile večkrat obtožene vojnih zločinov na Bližnjem vzhodu, vključno z ubijanjem civilistov, nezakonitimi aretacijami, zlorabami in mučenjem ujetnikov...

Ter uporabo nezakonitega kemičnega orožja.

Prav zaradi razkritja teh grozodejstev, ki so jih storile ameriške sile je Bela hiša že pod taktirko administracije Baracka Obame začela s preganjanjem Juliana Assangea, novinarja in ustanovitelja WikiLeaksa.

Prav WikiLeaks pod taktirko Juliana Assangea je človeštvu razkril številne primere ameriških vojnih zločinov tako v Iraku kot v drugih delih sveta.

Ali se sploh zavedamo, da Julian Assange ni obsojen za nobeno kaznivo dejanje, vendar še vedno ni na prostosti, saj kot najbolj znan politični zapornik na Zahodu trohni v celici strogo varovanega zapora Belmarsh v Londonu že 3 leta, 11 mesecev in 9 dni.

In vse to po 6 letih, 9 mesecih in 23 dneh samovoljnega umika v azil na ekvadorskem veleposlaništvu v Veliki Britaniji.

Zakaj tudi Bidnova administracija vztraja pri izročitvi novinarja, ki mu namerava soditi po več kot 100 let staremu zakonu o vohunjenju iz prve svetovne vojne?

Assangeu v primeru, da bo izročen Združenim državam Amerike, grozi 175 let zapora ali pa celo smrtna kazen!

Le zakaj?

Zato, ker je opravljal svoje delo in razkril vojne zločine ameriških sil v Aziji in Afriki?

Washington je kljub vsemu naštetemu pozval, naj se Rusiji sodi za vojne zločine.

Nato je ameriški predsednik Joe Biden, potem ko je ICC izdal nalog za aretacijo predsednika Ruske federacije, izjavil, da je »očitno, da je ruski predsednik Vladimir Putin odgovoren za vojne zločine«.

Biden je ne le vnaprej obsodil svojega ruskega kolega, ampak je iz Ovalne pisarne celo orkestriral ravnanje sodnikov v Haagu, češ da je odločitev sodišča upravičena.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek