Na Teharjah so se z mašo poklonili številnim žrtvam medvojnih in povojnih pobojev


Na včerajšnjo rožnovensko nedeljo je v župnijski cerkvi na Teharjah upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek daroval sveto mašo za vseh žrtev množičnih izvensodnih medvojnih in povojnih pobojev.

Od grozljivih dogodkov med in po končani drugi svetovni vojni na Teharjah in množičnih izvensodnih pobojev v okolici in drugod je minilo že 76 let. Živi so še le redki, ki so šli skozi to trpljenje, ali svojci pobitih, še redkejši se lahko udeležijo spominskih maš in molitev za spravo.

Spomnimo, med drugo svetovno vojno so Nemci na mestu sedanjega Parka spomina na Teharjah zgradili vojaško taborišče, kamor so ob koncu vojne zapirali ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja. Vanj so maja 1945 namestili domobrance in nekatere civiliste, ki so se zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem. Še istega meseca so partizanske oblasti v taborišče na Teharjah pripeljale Rupnikov bataljon, že po nekaj dneh pa še približno 3000 domobrancev. Po ocenah poznavalcev bi lahko bilo okoli 5000 ljudi, ki jih je povojna oblast brez sojenja usmrtila mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi. Nekateri so bili pobiti v bližini taborišča v Bukovžlaku ali v bližnji okolici Celja, največ pa so jih od tu odpeljali v smrt v Hudo Jamo pri Laškem, v rudniške rove Hrastnika ali Pečovnika. Od leta 2004 na mestu zločinov stoji spomenik, namenjen spravi.

Lipovšek: molk predstavlja temno stran medvojne in povojne zgodovine, a obstaja tudi svetlejša stran

Kot je v nagovoru povedal Lipovšek, je od konca druge svetovne vojne je minilo 76 let, od teh pa 45 v prisilnem molku in načrtnemu prikrivanju resnice o medvojnem in povojnem dogajanju. “Ta molk predstavlja temno stran naše medvojne in povojne zgodovine. Hkrati obstaja še druga, svetlejša stran, in sicer prizadevanja, da bi se skupaj s civiliziranimi narodi Evrope približali temeljni civilizacijski normi, ki pokojnim daje pravico do imena in do groba, preživelim pa pravico do spomina, kot so naprimer zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015, ki omogoča obsežne raziskave in ekshumacije posmrtnih ostankov,” je dejal.

Izrazil je tudi hvaležnost vladni komisiji za prikrita grobišča, ki je vsa ta dela objavila in dokumentirala v štirih zajetnih poročilih ter Novi Slovenski zavezi, ki skozi vsa ta leta ohranja spomin na medvojne in povojne žrtve nasilja ter skrbi za njihove svojce, pri čemer je izpostavil postavitev 250 farnih spominskih plošč po Sloveniji, na katerih so imena več kot 15.000 žrtev.

Ko v globoki hvaležnosti obhajamo 30. obletnico ustanovitve naše samostojne države, upravičeno pričakujemo, da se bo po vzoru nekaterih drugih evropskih narodov pospešeno nadaljeval tudi proces reševanja še odprtih vprašanj naše medvojne in povojne zgodovine in tako zaželene narodne sprave. Vemo, da je to dogajanje iz dobro znanih razlogov močno ovirano, prav zato smo mi kristjani še posebej poklicani, da v luči in moči naše vere pomagamo in po svojih močeh sodelujemo pri tem nadvse pomembnem dogajanju,” je med drugim še poudaril upokojeni celjski škof.

Po maši je zbrane nagovoril tudi tajnik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik. “Če so Teharje pomembne za razumevanje vloge spomenika, je smetišče Bukovžlak pomembno za razumevanje vloge izbrisa. Za zmagovito revolucionarno ideologijo ti ljudje niso bili človeška bitja, ampak samo smet zgodovine. Zaradi tega ostankov človeških bitij ni pojmovala kot ostanke, vredne spomina, ampak samo kot nesnago zgodovine, ki jo je treba pozabiti. Tako imamo pred seboj v pojmu Teharje jasno in popolno nasprotje: spomenik in smetišče, namenjeno pozabi in odpisu,” je med drugim zbranim povedal Sušnik.

foto: Jelka Godec/Twitter