Evropska direktiva opozarja na tveganost posla z družbo Huawei, saj obstaja resna nevarnost, da bi ta predala dostop vse svoje tehnologije kitajskim vohunskim službam. Kitajska je namreč leta 2014 in 2017 sprejela dva zakona, ki zapovedujeta, da mora vsak kitajski državljan pomagati varnostnim organom pri njihovem delu.
V praksi to pomeni, da bi moral tudi Huawei predati dostop do svoje tehnologije kitajskim vohunskim službam. Direktorji Huaweija so sicer večkrat odgovorili, da bi takšne zahteve zavrnili, toda zaupati kitajskim direktorjem, da bi se uprli kitajski državi, od katere je odvisno njihovo življenje, je vendarle preveliko varnostno tveganje.
Lobisti za Huawei ob tem širijo govorice, da naj bi za prepovedjo poslovanja s Huaweijem stale ZDA, ki naj bi od tega imele finančne koristi. Toda dejstvo je, da Američani takšne tehnologije sploh nimajo, pač pa sta resna tekmeca Huaweija Ericsson in Nokia, ki bosta po vsej verjetnosti tudi veliko dražja izbira.
Največji lobist za Huawei v Sloveniji je Franci Zavrl, ki je že pred tremi leti sporočil javnosti, da njegovo podjetje Stratkom prevzema vso komunikacijo, povezano s podjetjem Huawei. Zavrl naj bi po naših podatkih tudi lobiral med poslanci proti zakonskim določbam, ki niso naklonjene kitajskemu podjetju. Zakon je državni zbor obravnaval že v prejšnjem sklicu v času vlade Janeza Janše, njegov prvopodpisani predlagatelj je bil poslanec Danijel Krivec, a kar dvakrat niso bili uspešni. Prav tako naj bi Zavrl prepričal tudi Gospodarsko zbornico Slovenije, ki je avgusta letos poslance pozvala k vnovičnemu razmisleku pri sprejemanju zakona.
Prejšnji ponedeljek sta ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo obiskala direktor podjetja Huawei Technologies Walter Zhang in vodja odnosov z javnostmi in korporativnega komuniciranja te tej družbi Gordana Kisilak. Sestanka z njima so se udeležili državni sekretar Matevž Frangež s strokovnimi sodelavci ministrstva. Kot so nam odgovorili, je pobudo za sestanek podala družba Huawei ob čestitki, poslani ob nastopu mandata novega ministra Matjaža Hana.
»Večji del sestanka je bil namenjen predstavitvi korporacije Huawei, sicer pa sta predstavnika družbe na sestanku predstavila tudi svoj pogled na načrtovano zakonodajo na področju telekomunikacij (ZEKom-3) in pravila, ki se nanašajo na to, kdo izpolnjuje pogoje za operaterja in ponudnika širokopasovnih storitev v Republiki Sloveniji. Zapisnik sestanka ni bil voden, prijava lobističnega stika bo podana na KPK v zakonskem roku,« so nam še odgovorili na ministrstvu za gospodarstvo.
V vladni službi za digitalno preobrazbo pa so nam sporočili, da pri njih stikov s predstavniki ali lobistov podjetja Huawei niso imeli.
Kljub temu so poslanci koalicijskih strank dva dni (v četrtek) pozneje vložili amandma k 116. členu zakonu o elektronskih komunikacij, po katerem bodo lahko skladno z evropsko direktivo pri izbiri ponudnika 5G omrežja obšli kitajsko podjetje, vendar tako, da se ta ne bo mogel pritožiti zaradi neenakopravne obravnave.
Kot piše v obrazložitvi, se predlaganim amandmajem opušča koncept »dobaviteljev z visokim tveganjem« in se uvaja koncept »opreme in storitev podpore tretje ravni zaradi zagotavljanja nacionalne varnosti«. Po predlogu organa, pristojnega za informacijsko varnost, bo vlada pridobila mnenje Sveta za nacionalno varnost (SNAV) in šele nato z odločbo določila opremo in storitve podpore tretje ravni.
Čeprav imajo koalicijske stranke skupno 53 poslancev, se poraja vprašanje, ali bo zakon končno sprejet ali pa so Kitajci preko Zavrla vendarle močnejši in bo zakon spet propadel. Zato bo pomembno tudi, kako bo glasovala opozicija, saj bo njen glas proti zakonu v bistvu glas za kitajsko diktaturo in proti evropski demokraciji.
Izjava Huawei Technologies Slovenija
Kot odziv na članek z naslovom: “Bodo Kitajci preko Francija Zavrla spet spodnesli zakon, ki zaradi nacionalne varnosti kot ponudnika omrežja 5G izloča Huawei?” objavljen dne 13.9.2022 pošiljamo izjavo podjetja Huawei Technologies Slovenija.
“Nobena Evropska direktiva ne opozarja na tveganost poslovanja s katerokoli konkretno družbo oz. podjetjem. Na Kitajskem ne obstaja zakon, ki bi dobavitelja telekomunikacijske opreme prislil v posredovanje podatkov varnostnim organom”.
»Vsekakor pozdravljamo prizadevanja za večjo varnost komunikacijskih omrežij, vendar pa bi morala biti presoja opreme ali storitev izvedena izključno na podlagi varnostnih razlogov in na podlagi objektivnih meril (torej ne političnih). Ukrepi bi tako morali biti tehnološko nevtralni, objektivni, razumni in sorazmerni.«
Gordana Kisilak, Huawei Technologies Slovenija