Znanost in tehnologija

V škatlah za pico, papirnatih lončkih: PFAS vplivajo na presnovo, hormone ...

Dunaj, 23. 02. 2023 17.11 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Onesnažena prst na salzburškem letališču, onesnažena pitna voda v Leondingu ... V Avstriji narašča zaskrbljenost zaradi onesnaženja naravnega okolja s PFAS (per- in polifluorirane alkilne spojine). Poleg tega pri severnih sosedih opozarjajo, da je tveganje veliko večje, kot se je dolgo predvidevalo, saj se pravzaprav vsakodnevno srečujemo s temi potencialno škodljivimi in delno neraziskanimi snovmi.

Plastične lončke so nadomestili papirnati, a tudi ti niso brez težav.
Plastične lončke so nadomestili papirnati, a tudi ti niso brez težav. FOTO: Shutterstock

Zaskrbljenost zaradi PFAS sicer ni nova. Že več kot dve desetletji je, odkar je ameriški odvetnik Robert Billot tožil ameriško podjetje DuPont, ki je dolga desetletja v reko Ohio odlagalo zelo strupeno PFOA (perfluorooktanojsko kislino). PFOA in PFOS sodita v isto skupino kemikalij. DuPontu so naložili plačilo 671,7 milijona dolarjev odškodnine. Seveda pa to ni rešilo problema.

"Težava s to strupeno skupino snovi za nas ni nova. To raziskujemo že dve ali tri desetletja," je za krone.at dejal avstrijski strokovnjak Hans-Peter Hutter.

Osnovni izziv je, da je skupina snovi tako obsežna. "Gre za približno 4700 snovi, ki so uporabne in zato v mnogih izdelkih," pravi Hutter. 

Uporabljajo se med drugim pri premazu papirnate skodelice za kavo. Ali pa za nepremočljiva oblačila, ponve ... Najdemo jih lahko v škatlah za pico, izpostavljajo strokovnjaki. 

Papirnati lončki so na primer zamenjali okolju škodljive plastične. Toda vseh težav to ni odpravilo – ravno zaradi prisotnosti omenjenih škodljivih snovi. Ugotovljeno je bilo, da se razgradijo zelo, zelo počasi, ko so v okolju. In posledice so že vidne. 

"Preiskave podtalnice kažejo, da so koncentracije PFAS na posameznih merilnih mestih nad 0,1 mikrograma na liter (mejna vrednost direktive o pitni vodi). Več PFAS je bilo odkritih v pronicajočih in kanalizacijskih vodah ter v pitni vodi," pravi avstrijsko  zvezno ministrstvo za okolje, ki ga navaja krone.at. 

A to so snovi, ki jih ni mogoče kar "ujeti in odstraniti", opozarja Hutter, ki izpostavlja na tveganje za zdravje.  Med rizičnimi skupinami so predvsem nosečnice in dojenčki.

Hutter vidi glavni problem v "dolgoročni nizki koncentraciji, ki vpliva na nerojeno življenje, presnovo maščob, presnovo holesterola in hormonski sistem. Lahko vplivajo na določene endogene hormone".

Znanstveniki se sicer strinjajo, da je treba snovi, ki motijo tako pomembne telesne procese, regulirati. A tega ne more storiti ena sama država, opozarjajo. 

Predlog, ki ga je predstavila Evropska agencija za kemikalije ECHA, je predložilo pet držav EU in predvideva prepoved vseh spojin v tem razredu snovi – perfluoriranih in polifluoriranih alkilnih snovi – s prehodnim obdobjem med 18 meseci in dvanajstimi leti. Dolžina teh obdobij je odvisna od razpoložljivih alternativ PFAS. 

A pot do tja bo dolga, saj se pričakuje močan odpor industrije. 

Pica
Pica FOTO: Dreamstime

Zaenkrat obstajajo le omejitve za posamezne PFAS. Uporaba perfluorooktanojske kisline (PFOA) je v EU prepovedana, uporaba perfluorooktan sulfonske kisline (PFOS) pa je dovoljena za nekaj področij uporabe. 

Je pa omejitev proizvodnje edini način, kako obvladati problem, poudarja Hutter, kajti te snovi so prisotne v toliko izdelkih, da se jim posameznik težko izogne. 

Mogoče je le nekoliko omejiti njihovo prisotnost v našem življenju, pravi. "Ko jeseni na igrišču vidim otroke, ki pri plus stopinjah tekajo naokoli v debelih vodoodbojnih zimskih bundah, si mislim, da to ni potrebno. Tudi odpoved uporabi papirnatih lončkov je ena tistih stvari, s katerimi lahko zmanjšate izpostavljenost PFAS." Kot dodaja, so mnogi od teh izdelkov sicer uporabni, se je pa treba vprašati – ali so tudi nujno potrebni. 

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Komentator aligator
23. 02. 2023 20.50
-1
Ja nič gremo nazaj na plastiko
Jun2
23. 02. 2023 20.08
+0
Covid2 se temu nategu reče.
Sončica1
23. 02. 2023 19.32
+7
Kaj rabimo toliko nepotrebne embalaže, ki zastruplja nas in okolje. Na nas je, da zmanjšamo uporabo povsod, kjer je le moĝoče.
Ni corone
23. 02. 2023 19.03
-13
bla bla strasenje
vvvilice
23. 02. 2023 18.14
+15
Kuhajte doma, malico si nesite s seboj v primerni posodi ali jo po potrebi jejte v gostilni ali restavraciji iz pravih krožnikov, kavo si skuhajte sami ali jo narocitev in spijte v bifeju, kjer jo natočijo v keramično skodelico. Vse tele hitre hrane, pa za s seboj, niti je dobro, niti primerno za okolje.
Delavec_Slo
23. 02. 2023 17.36
+10
In kaj ni še onesnaženo!
Dinho8O
23. 02. 2023 17.33
+1
Ne uporabljam nic od tega. Folk si je sam kriv, da je odvisen od placljivih storitev.
STRIKE-ONE 333 V.I.P
23. 02. 2023 17.22
+28
Aha tipično kapitalistično, prvo zastrupijo milijone da bi ćeš komaj potem ugotovili da je strupeno namesto da bi prvo ugotovili, torej dali prednost življenju in zdravju pred pohlepom!