Francoski predsednik Emmanuel Macron je včeraj prispel v ZDA na večdnevni uradni državniški obisk. Tudi zaradi pandemije je to sploh prvič, da Joe Biden gosti kakšnega voditelja na tej ravni, odkar se je januarja 2021 vselil v Belo hišo. V Franciji so veseli, da imajo takšno prednost pred drugimi evropskimi državami, tudi pred Veliko Britanijo. Državniški obisk pomeni ceremonial s streli iz topov, svečano večerjo s soprogama in pogovor ob kaminu v slavni Ovalni pisarni, predvsem pa zelo dobro pripravljen obisk z obeh strani.
Pozaba lanskega spora
Macrona je prvega doletela ta čast najbrž tudi zato, ker bi Biden rad dal nov zagon sodelovanju med državama po lanski hudi krizi v odnosih, ko je zaradi ZDA padel v vodo dogovor o francoski prodaji jedrskih podmornic Avstraliji. Takrat so celo prvič v zgodovini domov poklicali francoskega veleposlanika v Washingtonu. V času ukrajinske vojne pa je za obe strani zelo pomembno, da tudi na simboličen način pokažeta, da ju veže tesno prijateljstvo. Za agencijo AFP je Célia Belin iz Brookings Instituta v Washingtonu ocenila: »Ko so Francozi in Američani skupaj, se da marsikaj storiti.«
Francija ni le pomemben, ampak tudi najstarejši ameriški zaveznik, saj je v letih 1775–1783 podpirala trinajst kolonij v uporu proti Veliki Britaniji (tako zelo, da se je izpraznila francoska državna blagajna, kar je vodilo do revolucije leta 1789). Tudi v vseh kasnejših ameriških vojnah, razen v Mehiki v letih 1862–1867 in v napadu na Irak leta 2003, sta bili ZDA in Francija zaveznici.
Macron je tudi prvi francoski predsednik, ki bo na državniškem obisku pri dveh ameriških predsednikih, saj se je že leta 2018 na tak svečan način v Beli hiši srečal z Bidnovim predhodnikom Donaldom Trumpom. Tudi pri njem je bil Macron prvi gost na državniškem obisku. Najbrž pa bodo zdaj pogovori z Bidnom bolj konstruktivni in z manj medijskega hrupa.
Problematični protekcionizem
Vsekakor bo osrednja tema jutrišnjih pogovorov v Beli hiši ukrajinska vojna, po začetku katere je Macron ohranil stik s Putinom, Biden pa ne. Kot so sporočili iz Elizejske palače, je Macron za brezkompromisno podporo Ukrajini, a tudi za dialog z Moskvo, tako da bo mogoče sesti k pogajanjem, brž ko se bodo za to odločili Ukrajinci. S tem se vse bolj strinjajo v Beli hiši.
Predsednika bosta poskušala poglobiti sodelovanje v Afriki in na Bližnjem vzhodu, prav tako na področju jedrske energije in vesoljskih programov. Morda bo prišlo do podpisa pomembnih sporazumov o partnerstvu na več različnih področjih. Pomembna tema bo tudi Kitajska, ki je gospodarsko oslabljena (kar je slabo za zahodna gospodarstva). V Beli hiši sicer menijo, da odnosa ZDA in EU do Kitajske »nista identična«.
Macron bo poskušal Bidna prepričati, naj omogoči nižjo ceno ameriškega utekočinjenega plina za Evropo. Francoski predsednik bo nastopil tudi proti ameriški protekcionistični politiki. Biden je avgusta podpisal zakon »proti inflaciji«, s katerim močno subvencionira proizvodnjo električnih avtomobilov in obnovljivih virov energije. To pomeni, da evropska podjetja, ki so pomembna za zeleni prehod, selijo proizvodnjo na ameriška tla, kar »ogroža delovna mesta in gospodarsko rast v Evropi«, kot menijo v evropski komisiji. Macron bo sicer težko prepričal Bidna, naj se odpove tovrstnemu protekcionizmu. Najbrž pa ne bo preglasen, da bo potem lažje v EU zagovarjal podoben protekcionizem.
Macron se bo v Washingtonu srečal tudi s tamkajšnjimi Francozi, ki so mu na aprilskih predsedniških volitvah namenili kar 93 odstotkov glasov. Zelo zanimiv obisk ga čaka tudi v Louisiani, nekdanji francoski koloniji. Kot prvi francoski predsednik po 45 letih bo obiskal New Orleans.
