Jedrska fuzija je zlitje vodikovih in drugih lahkih elementov v težje elemente, pri čemer se sprosti ogromen izbruh energije. Gre za nasprotni proces od jedrske fisije, ki se dogaja v sodobnem jedrskem reaktorju. Tehnologija jedrske cepitve kljub relativni učinkovitosti proizvaja veliko odpadkov, ki jih je treba varno shraniti in z njimi pametno ravnati.

Jedrska fuzija ali sveti gral tehnologije pridobivanja energije pa povzroči nastanek toplote in svetlobe ter obljublja izjemen potencial trajnostnega vira energije, ki bi lahko nekoč nadomestil nekatere načine pridobivanja energije, kot jih poznamo danes. Odpadki, ki nastanejo pri fuziji, so manj radioaktivni in veliko hitreje razpadejo. Prav tako ne potrebuje fosilnih goriv in ne ustvarja toplogrednih plinov. Večina eksperimentov fuzije uporablja vodik, ki ga je mogoče zelo poceni pridobiti iz morske vode in litija. Zaloge goriva bi lahko trajale milijone let.

Pa vendar od začetnih raziskav na področju jedrske fuzije v petdesetih letih dvajsetega stoletja znanstvenikom ni uspelo dokazati pozitivnega povečanja energije stanja, poznanega kot vžig. Do zdaj. Količina energije, ki so jo ustvarili v tokratnem poskusu, je sicer majhna, ravno dovolj, da bi segrela nekaj loncev vode, toda njena simbolna vrednost je po besedah strokovnjakov izjemna. Doktor jedrske fizike Robbie Scott, član skupine za fiziko plazme pri svetu za znanost in tehnologijo, je kljub še neuradnim rezultatom poskus opisal kot izjemen dosežek. Dejal je, da ima fuzija potencial zagotavljanja skoraj neomejene, predvsem pa varne in čiste osnovne brezogljične energije. Rezultat dolgoletnega raziskovanja je prva laboratorijska demonstracija pridobivanja energije s fuzijo, pri kateri se je proizvedlo več energije, kot so je vnesli laserski žarki. Izpostavil je, da gre za znanstveni dosežek, ki ga ni mogoče preceniti.

Projekt, ki Zemlji prinaša sonce

Drugi strokovnjaki ob tem poudarjajo, da čeprav so rezultati neverjeten dokaz delovanja osnovnega načela reakcije, je dostopna tehnologija še daleč od tega, da postane steber energetske proizvodnje. Da bi fuzijo spremenili v vir energije, bodo morali znanstveniki povečati dobiček energije in poiskati način za reprodukcijo istega učinka pogosteje in ceneje. Za dejansko pridobivanje energije bi morala fuzijska elektrarna reakcijo izvesti približno vsakih deset sekund. Pot do učinkovitega pridobivanja energije v fuzijskem reaktorja je še dolga, vendar najnovejši rezultati presegajo zadnji veliki preboj minulega leta, ko se je 70 odstotkov laserske energije, vložene v poskus, sprostilo kot jedrska energija. Kljub velikemu napredku na progi fuzijskega maratona najbolj pereče ostaja vprašanje, ali bo tehnologija izpopolnjena dovolj hitro, da bo njena raba še lahko pravočasno vplivala na potek podnebnih sprememb.

Tudi Evropska unija se že več let usmerja v raziskovanje jedrske fuzije. Fuzija za energijo (F4E) je eden večjih projektov na področju raziskovanja jedrske fuzije kot potencialnega novega energetskega stebra. Gre za organizacijo, ki upravlja evropski prispevek k energetski prihodnosti, projektu ITER, največjemu znanstvenemu poskusu na poti do fuzijske energije, pri katerem sodelujejo Kitajska, Evropa, Japonska, Indija, Južna Koreja, Rusija in ZDA. Cilj projekta je neprekinjeno delovati s 500 megavati moči ob manj kot 50-megavatnem vhodu energije vsakih šest minut. Pri čemer produkt ne bo električna energija.