Italijanski vojaški zdravnik Amilcare Scalinci: Iz Taranta v Novo mesto in nato v Kočevski Rog

29.1.2024 | 11:40

Amilcare Scalinci (Fotografiji: družinski arhiv)

Amilcare Scalinci v vojaški uniformi s hčerko Adriano v novomeški porodnišnici

Ob kapitulaciji Italije 9. septembra 1943 je večina italijanskih vojakov v Sloveniji ob splošni zmedi slekla uniforme in se skušala prebiti domov, pri čemer so jim pomagali tudi domačini, mnogi pripadniki okupatorske vojske pa so se pridružili partizanom. Med njimi je bil tudi zdravnik Amilcare Scalinci (1913-1974) iz mesta Taranto na jugu Italije, ki je do konca vojne vodil partizansko bolnico Bobovec v Kočevskem Rogu.

Scalinci je bil v Sloveniji in tudi v Italiji praktično neznana osebnost. Njegovo življenjsko zgodbo je odkril Primorski dnevnik, ki je navezal stike z družino Scalinci v Tarantu.

Iz dokumentov bolnice in slovenske partizanske sanitete, ki sta jih Primorskemu dnevniku posredovala Franc Palčič (njegov oče partizan se je zdravil v Bobovcu) in zgodovinar Blaž Štangelj, je razvidno, da se je poročnik Amilcare Scalinci rodil v Tarantu 9. februarja 1913. Bil je specialist za tropske bolezni (iz medicine je diplomiral na univerzi v Bariju), zdravniško oficirsko vojaško šolo pa je dokončal v Firencah.

Kot italijanski vojški zdravnik 14. pehotne divizije je deloval v Novem mestu, kjer se je 29.7.1943 poročil z domačinko Marijo Kopač. Rodila se jima je hčerka Adriana. Poročila sta se v kapeli bolnišnice usmiljenih bratov v novomeškem predmestju Kandija. Večina usmiljenih bratov je sodelovala z Osvobodilno fronto, pomagala pri zdravljenju partizanov ter jih oskrbovala s sanitetnim materialom. Scalinci je v omenjeno bolnišnico pogosto zahajal in tam pomagal kirurgu Francu Steinfelserju.

Marijo Kopač Scalinci najdemo na seznamu ranjencev, bolnikov in mater z otroci, ki so bili 9.9.1944 z letali iz partizanskega letališča Nadlesk v Loški dolini evakuirani v Bari. Na seznamu je zapisano: Scalinci Marija, mati z otrokom, iz enote Slovenska vojna partizanska bolnica Bobovec, rojena marca 1923 v Slovenj Gradcu. V Gravini v Apuliji so organizirali partizanski dečji dom (partizanska zdravnica dr. Božena Grosman), kjer so namestili matere z dojenčki, ki so bili evakuirani. V tem času so bile evakuirane tudi nekatere partizanske matere, ki so rodile v partizanski porodnišnici Spodnji Hrastnik v Kočevskem Rogu.

Po osvoboditvi sta se Marija in hčerka Adriana vrnili v Slovenijo in se pridružili možu oziroma očetu. Ni znano, koliko časa je družina Scalinci ostala v Ljubljani. V osemdesetih letih dvajsetega stoletja se je eden od osebja bolnice Bobovec spominjal, da je Scalinci po koncu vojne nekaj časa delal v vojaški bolnici v Ljubljani, nakar naj bi se po dveh ali treh letih družina preselila v Taranto. Scalincijev sin in njegov zet se ne spominjata, da bi po vojni partizanski zdravnik Amilcare Scalinci kdaj obiskal Slovenijo.

V Tarantu je služboval kot zdravnik v tamkajšnji ladjedelnici, kjer ga še danes hranijo v lepem spominu. Bil je velik ljubitelj morja, umrl je v rojstnem mestu med plavanjem v starosti 61 let. V mestnem muzeju v Tarantu so mu pred kratkim posvetili spominsko sobo, nadejajo si tudi, da bi po Scalinciju poimenovali mestno ulico.

Sandor Tence - Primorski dnevnik