Po besedah direktorice Lutkovnega gledališča Maribor je namreč eno od pomembnih poslanstev bienala zbiranje materiala o zgodovini lutkovne umetnosti v Sloveniji.

Iz predstave Ostržek. Foto: Lutkovno gledališče Maribor
Iz predstave Ostržek. Foto: Lutkovno gledališče Maribor

11. bienale se začenja danes v Lutkovnem gledališču Maribor, organizirajo pa ga skupaj z Ustanovo lutkovnih ustvarjalcev. Festival predstavlja pregled lutkovnega ustvarjanja v Sloveniji v zadnjih dveh letih.

Stična točka vseh raznolikosti, ki jo scena predstavlja
Za nagrade se bo potegovalo 12 predstav po izboru selektorja Roka Bozovičarja. "Predstavam sem želel omogočiti enako vidnost na festivalu, tudi v luči teh razmer. Zdelo se mi je, da bi to lahko bil vključujoči bienale, ki združuje sceno v najširšem možnem pomenu, kot neka stična točka vseh raznolikosti, ki jo scena predstavlja," je dejal.

Program bienala tvorijo predstave, ki gradijo kompleksne in prežemajoče dramaturške ploskve in vsebino prepričljivo osmišljajo zlasti skozi animacijsko formo in lastno logiko delovanja. "V ospredju mojega fokusa ni bilo zgolj lutkovno, ampak lutkovnost bolj v smislu širšega razumevanja animiranih form," je še pojasnil.

Predstave letošnjega bienala:

Matija Solce: Biti don Kihot (Teatro Matita; r. Matija Solce, Vida Cerkvenik Bren)

Ustvarjalci predstave po motivih H. C. Andersena: Cesarjeva nova oblačila (LGM, GKL Reka, r. Zoran Petrovič)

Anja Štefan: Drobtine iz mišje doline (LGM: r. Nika Bezeljak)

Carlo Collodi, Mateo Spiazzi: Ostržek (LGM; r. Mateo Spiazzi)

Tin Grabnar, Tjaša Bertoncelj, Tadeja Pungerčar: Nebo nad menoj (LGL, CUK Kino Šiška, SMG, Univerza v Ljubljani; r. Tin Grabnar)

Avtorski projekt: Nevidna (LGL, Zavod Imaginarni: r. Primož Ekart)

Vlado Gotvan Repnik: Poslednja skušnjava (GVR Zavod za umetniško produkcijo, Kino Šiška – Center urbane kulture, Cirkulacija2; r. Vlado Gotvan Repnik)

Jan Rozman, Julia Keren Turbahn: REČI REČI (Emanat, v sodelovanju z LGL in FELD Theater für junges Publikum, Berlin; r. Jan Rozman, Julia Keren Turbahn)

Avtorski projekt: Slaba družba (Nova pošta /Maska, SMG/, Moment; r. Vito Weis)

Tin Grabnar, Tjaša Bertoncelj: Tihožitje (LGL: r. Tin Grabnar)

Matija Solce: Tjulenj (LGL: r. Matija Solce)

Katja Povše: To ni pika! (Hiša otrok in umetnosti, Lutkovno gledališče FRU-FRU; r. Katja Povše)

Predsednik Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Anže Virant meni, da je izbor zajel tudi tiste mejne stvari, za katere mogoče še pred nekaj leti ne bi rekli, da so lutke. Predstave bo ocenjevala mednarodna žirija, ki jo sestavljajo Špela Čadež, Zala Dobovšek in gost iz Poljske Marek Waszkiel.

Sorodna novica Avtoportret: 59 sekund s Špelo Čadež

Festival poleg lutkovnih predstav ponuja tudi dodaten program, ki med drugim zajema pogovore o predstavah, okroglo mizo o sodelovanju med sektorji, projekcijo filma o lutkovnem ustvarjalcu Cvetu Severju, razstavo iz zakulisja ustvarjanja Špele Čadež ter razstavo Večplastna občutljivost Barbare Stupica, ki je osrednja likovnica letošnjega bienala.

Na sklepni prireditvi v soboto bodo podelili tudi Pengovove listine in Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo, ki jih podeljuje društvo slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk Unima Slovenija. Klemenčičevo nagrado prejme lutkovna ustvarjalka Eka Vogelnik, Pengovove listine za vrhunske stvaritve na področju lutkovne umetnosti pa igralec Miha Bezeljak, režiser Tin Grabnar in oblikovalec lutk Žiga Lebar.