EU podprla prehod k rastlinskemu prehranjevanju
Evropska unija bo v letošnjem programu za promocijo svojih kmetijskih proizvodov spodbujala prehod na rastlinsko prehranjevanje in zmanjševanje prehranjevanja z mesom ter drugo hrano, ki je povezana s tveganji za raka. Živinorejci so na nogah, organizacije civilne družbe potezo pozdravljajo.
Program promocije evropskih kmetijskih izdelkov na notranjem trgu in v tretjih državah, za katerega je na voljo 185,9 milijona evrov, bo podpiral trajnostne izdelke in kmetijske prakse, kakor se je EU zaobljubila v maja 2020 objavljeni strategiji Od kmetije do vilic. Podobno kot leta 2021 se med bolj trajnostne prištevajo izdelki in prakse, ki podpirajo ekološka živila, sadje in zelenjavo, okolju in podnebju prijaznejše kmetijstvo ter izboljšanje dobrobiti živali.
Novost pa je, da letošnji program promocije med kriteriji točkovanja za financiranje promocijskih kampanj posebno pozornost namenja »spodbujanju prehoda na bolj rastlinsko prehranjevanje«. V prilogi pojasnjuje, da to pomeni »manj rdečega in predelanega mesa in druge hrane, povezane s tveganjem za raka (na primer alkoholnih pijač)«, še natančneje, »govedine, svinjine, jagnjetine, kozjega mesa in vsega predelanega mesa«.
Promocija kmetijskih pridelkov daje prednost rastlinskim.
Rdeče meso in alkoholne pijače povezuje s tveganji za raka.
Združenje Copa-Cogeca meni, da gre za promocijo veganskih izdelkov.
»Povpraševanje po teh izdelkih (rastlinskega izvora, op. p.) se mora povečati, če želimo, da se bo več proizvajalcev pridružilo zelenemu prehodu,« je ob začetku izvajanja novega programa dejal komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski. Predvidljivo je nad spremembo v promocijski politiki zgroženo interesno združenje evropskih kmetov in kmetijskih zadrug Copa-Cogeca.
Že aprila lani so v izjavi zapisali, da bo takšna politika reklamirala »ultrapredelane, standardizirane in inženirske veganske izdelke« ter ogrozila številne kmete. »Revolucija, ki jo obljubljajo, gotovo ne bo prinesla pričakovanih rezultatov, in ko bo končana, ne bo več poti nazaj. Naših kmetij in njihovega znanja ne bo več,« so opozorili v združenju.
Na drugi strani pa so z odločitvijo EU zadovoljne nevladne organizacije, ki se s svojimi kampanjami že več let zavzemajo za prenehanje subvencioniranja mesne industrije iz evropskega proračuna. »Poraba javnega denarja za promocijske kampanje, namenjene povečanju porabe izdelkov iz živali, vzrejenih v EU, je v nasprotju z znanostjo in zelenim dogovorom,« je za Euractiv izjavil vodja področja za kmetijsko politiko pri Greenpeaceu Marco Contiero. Dodal je, da kampanja še vedno omogoča financiranje oglasov za mesne izdelke, le da z nekaj omejitvami.
Samopreskrba z rastlinskimi beljakovinami
Pri prehodu na bolj rastlinsko prehranjevanje bi lahko pomembno vlogo imele rastlinske beljakovine. Francoski kmetijski minister Julien Denormandie in avstrijska ministrica Elisabeth Köstinger sta decembra podpisala deklaracijo za okrepitev proizvodnje rastlinskih beljakovin (soje, stročnic, oljnic) v Uniji in povečanje samopreskrbe z njimi. Evropa je še vedno močno odvisna od njihovega uvoza.
V deklaraciji sta francoski minister in njegova avstrijska kolegica spomnila na »velik potencial« proizvodnje rastlinskih beljakovin in na »visoko raven« tehnologij in standardov njihove pridelave v EU, zlasti v primerjavi s tretjimi državami. Spodbujanje proizvodnje rastlinskih beljakovin v Evropi bo tej pomagalo tudi pri spoprijemanju z okoljskimi in podnebnimi izzivi, menita. Denormandie je omenil tudi »nesmiselno zanašanje na uvoz izdelkov, ki so odgovorni za deforestacijo« – zaostritev boja proti njej je Francija navedla med prednostnimi nalogami predsedovanja svetu EU.
Jeroen Knol, direktor Evropske zveze za prehransko znanost in tehnologije, je poudaril, da je potreba po večji proizvodnji, večji raznolikosti in bolj trajnostnih kmetijskih pridelkih. Nove tehnike predelave alternativnih beljakovin lahko pomagajo zmanjšati porabo vode in energije ter količino odpadkov med proizvodnjo, distribucijo in potrošnjo. Vendar pa je ključnega pomena spodbujati inovacije, da bi sektor izkoristil svoj potencial.
Acacia Smith iz nevladne organizacije Good Food Institute Europe pa je poudarila vlogo inovacij pri zagotavljanju, da bo bolj trajnostna hrana tudi dostopnejša.
