Matjaž Prelc: “V ozadju moje razrešitve so bili osebni interesi”

Nekdanji direktor javnega zavoda Dom na Krasu Matjaž Prelc, ki je začel proces deinstitucionalizacije zavoda, zdaj taisti zavod toži zaradi razrešitve, ki je bila po njegovih navedbah neutemeljena in nezakonita. V. d. direktorica Doma na Krasu Nevenka Ražman vztraja, da projekt ni potekal po pričakovanjih.

Ali je bila razrešitev nekdanjega direktorja Doma na Krasu zakonita, bo odločilo sodišče. Foto: Veronika Rupnik Ženko
Ali je bila razrešitev nekdanjega direktorja Doma na Krasu zakonita, bo odločilo sodišče. Foto: Veronika Rupnik Ženko

KOPER > “Pravico sem se odločil poiskati na sodišču, saj sem prepričan, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. V ozadju moje razrešitve so bili osebni interesi. Upam, da bom uveljavil svoj prav in da bom dokazal, da so bili vsi očitki proti meni neresnični,” nam je pred začetkom obravnave na delovnem sodišču v Kopru prejšnji teden povedal Matjaž Prelc, ki s tožbo zahteva razveljavitev sklepa. Svet javnega socialnovarstvenega zavoda Doma na Krasu je namreč Prelca zaradi nesposobnosti razrešil 3. marca letos. Med drugim so mu očitali nezadostno doseganje ciljev projekta deinstitucionaliazacije, ki predvideva preselitev stanovalcev zavoda v stanovanjske skupnosti. Delal naj bi prepočasi in slabo izvajal načrt za preobrazbo zavoda. Prelc je razloge za razrešitev označil za neutemeljene, na sodišču pa pojasnil, da so zamude na projektu nastale zaradi epidemije, težave so imeli tudi z nakupom nepremičnin, zlasti v Istri, kjer so cene v nekaj letih poskočile tudi za 20 do 25 odstotkov, poleg tega je na trgu primanjkovalo nepremičnin z uporabnim dovoljenjem.

V zavodu so projekt deinstitucionalizacije, vreden dobrih devet milijonov evrov, začeli izvajati že pred časom, do prihodnjega leta pa naj bi dom zapustilo in zaživelo samostojno življenje v stanovanjskih skupnostih 70 stanovalcev. Do zdaj je zavod za Republiko Slovenijo kupil sedem nepremičnin za 48 uporabnikov. Prelc je na sodišču še izpostavil, da je za časa njegovega mandata Dom na Krasu posloval pozitivno. “Ko sem prevzel vodenje doma, je bilo med tamkajšnjimi stanovalci veliko nasilja, dom ni bil urejen zemljiškoknjižno, spoprijemali so se tudi s pomanjkanjem kadra. Med vodenjem zavoda sem uredili odnose s sindikati in zaposlil nov kader. V tem času sem za svoje delo dobil dve priznanji civilne zaščite in še priznanje predsednika vlade,” je povedal in dodal, da se je po njegovi razrešitvi za odpoved odločilo že štirinajst zaposlenih.

Z usodo projekta povezana usoda Doma na Krasu

Nevenka Ražman, ki je položaj v. d. direktorice Doma na Krasu prevzela po razrešitvi Prelca, zavrača očitke, da je bila razrešitev nekdanjega direktorja nezakonita. Prelc naj bi se po njenih besedah osredotočal predvsem na nakup in gradnjo novih stanovanjskih enot, premalo pa na druge možnosti (sorodstvene mreže, namestitev v drugo družino), tudi stanovalcev in zaposlenih naj ne bi pripravil na premestitev. “Na žalost sem, potem ko sem prevzela vodenje doma, ugotovila, da je stanje še slabše, kot smo prvotno mislili. Hudo mi je in ne razumem, zakaj se je Prelc odločil za tožbo, kajti izkazalo se je, da delovanje doma in projekt preobrazbe zavoda nista potekala po pričakovanju, usoda tega projekta bi se verjetno slabo končala. Z usodo projekta pa je povezana tudi usoda Doma na Krasu,” je pojasnila Ražmanova. Izpostavila je še, da se je Prelc medtem zaposlil v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. “Šele zdaj je proces deinstitucionalizacije zares stekel in resnično upamo, da bomo projekt pripeljali do kolikor toliko dobrih rezultatov za stanovalce, zaposlene in za celotno skupnost,” je še povedala.

Spomnimo, da se je projekt deinstitutionalizacije znašel pod drobnogledom javnosti, potem ko se je v Divači oblikovala civilna iniciativa. Del krajanov je vztrajal, da v Divačo lahko pride največ ena stanovanjska skupina. Glede pozivov civilne iniciative, naj dve ali tri hiše prodajo, pa je Ražmanova pred časoma dejala, da temu ne morejo ugoditi, saj projekta zdaj ne morejo več zaustavljati. “Naši stanovalci so v življenju že navajeni na negativno drugo stran, to za njih ni nič novega, si pa želijo, da bi njihovi bodoči sokrajani, potem ko jih bodo spoznali, spremenili mnenje,” je nedavno dejala za naš časopis.


Najbolj brano