Foto: Reuters
Foto: Reuters

32-letnik z vzdevkom "El Ratón" (Miška) naj bi pomagal voditi očetove operacije preprodaje mamil, odkar je bil El Chapo leta 2017 izročen ZDA, kjer prestaja dosmrtno zaporno kazen. Prijeli so ga po šestmesečni nadzorovalni operaciji v severozahodnem mestu Culiacan.

Mlajšega Chapa so iskali tudi v ZDA, kjer so za informacije, ki bi privedle do aretacije, ponujali pet milijonov dolarjev. Ni jasno, kdo v Mehiki bo pobral ta zajetni kup denarja.

Aretacija je bila dramatična, in sicer s streljanjem in zažiganjem avtomobilov. Sledilo je krvavo nasilje, v katerem je umrlo najmanj 29 ljudi, od tega deset vojakov, najmanj 28 ljudi pa je ranjenih.

"Deset pripadnikov vojske (...) je žal izgubilo življenje pri opravljanju dolžnosti," je dejal mehiški obrambni minister Luis Cresencio Sandoval in dodal, da je bilo v operaciji ubitih tudi 19 "kršiteljev zakona".

Streli so zadeli celo dve letali, eno vojaško in eno potniško, ki je bilo tik pred vzletom, pri čemer pa ranjenih ni bilo. Na treh letališčih v Sinaloi so zaradi nasilja odpovedali več kot sto poletov. Pouk v šolah in vse športne dogodke so začasno odpovedali, oblasti pa so prebivalce pozvale, naj ostanejo doma.

Ovidio Guzmán je skupaj z bratom nadzoroval deset laboratorijev za amfetamine v Sinaloi in to prodajal skupaj s kokainom. Brata Guzmán sta prav tako naročala umore konkurentov in policijskih informatorjev, njihovih družin ter celo menda umor mehiške pevke, ki ni želela peti na Ovidijevi poroki.

Leta 2019 so ga izpustili, potem ko je izbruhnilo nasilje

Ovidia Guzmána so Mehičani že zaprli leta 2019, vendar so ga hitro izpustili, ko je kartel sprožil vsesplošno vojno. Predsednik Mehike Andrés Manuel López Obrador je bil zaradi tega deležen ostrih kritik, vendar je vztrajal, da je šlo za zaščito življenj civilistov. Preprodajalci so na primer v Culiacanu pobili več ljudi ter grozili, da bodo to nadaljevali.

Zaradi tega je vlada zvezne države Sinaloa v četrtek po zadnji aretaciji ljudi pozvala, naj ostanejo doma.

Aretacija se je zgodila le nekaj dni pred načrtovanim vrhom "treh amigosov" (treh prijateljev) v mehiški prestolnici: mehiškega predsednika bosta namreč prihodnji teden v Ciudadu de Méxicu obiskala kanadski premier Justin Trudeau in predsednik ZDA Joe Biden.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Neuspešna vojna proti mamilom

Vojna proti mamilom, ki se nadaljuje brez pravih rezultatov, saj za vsako količino zaplenjenega mamila na ulice pride desetkrat več, je bila najhujša v Mehiki leta 2006, ko je vlada skušala kartele zatreti z vojsko. Posledica je bila od 340 do 400 tisoč mrtvih v 15 letih, mamila pa so še naprej preplavljala ameriški trg. Eno od žarišč mamilarskega nasilja ostaja Ciudad Juárez, ki je takoj čez mejo pri teksaškem El Pasu, kamor v nedeljo potuje Biden, da izpostavi težave na južni meji.

Preteklo nedeljo so morilci kartelov napadli zapor v Ciudadu Juárezu, pri čemer je bilo ubitih skoraj 20 ljudi, 25 zapornikom pa je uspelo pobegniti. Naslednji dan je bilo med policijsko operacijo, ko so lovili prebegle zapornike, ubitih sedem ljudi. Med mrtvimi je bil tudi Ernesto Alfredo Piñon, znan kot "El Neto", vodja tolpe, povezane s kartelom Juárez. Piñon, ki je bil leta 2010 obsojen na več kot 200 let zapora zaradi ugrabitve in umora, je bil po navedbah oblasti ubit v četrtek v streljanju z varnostnimi silami.