Torek, 14. 6. 2022, 22.05
1 leto, 10 mesecev
Pahor zadnjič položil venec k Lipi sprave
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,17
3
Pahor je dejal, da se je kot predsednik države trudil, da bi spomin na lipo sprave v slovenskem kolektivnem spominu ostal kot razlog za ponos, "da je bilo v zelo prelomnih časih storjeno nekaj velikega."
Predsednik republike Borut Pahor je danes položil venec k Lipi sprave na ljubljanskih Žalah. V nagovoru je dejal, da se ob tem, ko k lipi sprave zadnjič polaga venec, zahvaljuje vsem, ki so v času slovenske politične pomladi in v času osamosvajanja, demokratizacije in izgradnje nove države razumeli pomen iskanja resnice, sprave in sožitja.
Pahor je dejal, da so leta 1989 na Žalah posadili lipo, z upanjem, da se bo razrasla v simbol slovenske sprave.
Trmasto vztrajali kljub poskusom uničenja
"Večkrat smo tukaj povedali, da jim to prvič ni uspelo in da jim tudi drugič ni," je dejal, saj je bila lipa večkrat izruvana ali poškodovana. "Vendar pa so s tem trmasto nadaljevali v upanju, da se bo iskanje zgodovinske resnice, pa tudi poprava krivic in nenazadnje za voljo tega tudi neko novo sožitje v duhu strpnosti, demokracije in skupnih vrednot prijelo med širokimi množicami," je dodal.
Zahvalil se je tudi tistim, ki so k lipi leta 1989 prinesli zemljo iz različnih koncev Slovenije, "zemljo, ki je videla kri" ter tistim, ki so sredi junija 1990 ob lipi prebrali deklaracijo o spravi.
"Kolikor je meni znano je to prvi resen intelektualen, politični, duhovni dokument, če želite, ki je naslovil to, za Slovence tako kompleksno vprašanje," je dejal Pahor. Od tedaj pa so bili po njegovih besedah v dobri veri storjeni tako simbolni in stvarni koraki, da bi se iskalo resnico.
Malokdo je verjel, da smo tega zmožni
Omenil je tudi lanskoletno izjavo o spravi Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). "Čutim neko zadoščenje, da sem nekaj prispeval k temu", ko je prosil intelektualce SAZU naj jo pripravijo, je dejal. "Bil sem pravzaprav, če smem reči, politično očaran nad tem, da jim je to uspelo z veliko večino," je dejal. Malokdo je verjel, da smo Slovenci sposobni tako velikega dejanja, kot je sprava. "Nikoli ne bomo prišli vsej resnici dokončno do dna, vedno jo bo treba iskati na novo, mora pa biti absolutna svoboda, da se to počne, razumevanje, tudi spodbuda k temu" je dejal.
Na slovesnosti je govoril tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti Janez Juhant, ki je dejal, da je lanska izjava SAZU spodbuda k priznavanju evropsko sprejetih standardov demokracije. "Če tega ne zmorejo niti akademiki, toliko manj bo to zmogel vsakdanji človek," je dejal. Poudaril je, da bo odgovornost obeh strani, o čemer govori izjava, treba natančneje opredeliti s prikazom zgodovinskih dejstev, njihovih vzrokov in posledic za medvojne in povojne revolucionarne dogodke. "Stanje po volitvah nakazuje, da bo boj za resnico v imenu medijske uzurpirane in ukradene svobode še zahteven in zato pot sprave in rehabilitacije žrtev težka," je dejal.
"Počasi, a zanesljivo ta lipa sprave raste, daje vse večje senco in kdor želi stopiti v to senco, ima vso možnost da to stori in povabi vse ostale in tako upam, sčasoma, slovenstvo lahko z enim velikim upanjem in optimizmom gleda v vse še tako velike prelomnice v naši prihodnosti, ki morda čakajo nas ali naše otroke, v vsakem primeru pomirjene med seboj," je zaključil predsednik države.
3